Cene 
Prevozi.org 16,00 EUR; 
Hotel Paka (nočitev z zajtrkom + turistična taksa) 62,04 EUR; 
Mercator (vino sauvignon, vino pinot, dateljni, suhe slive, nektarine, ameriške borovnice, češnje, čips) 16,41 EUR; 
Kava bar Venezia (kapučino, kava z mlekom) 2,50 EUR; 
Kavarna Plaža MiaMia (limonada, radenska) 6,00 EUR; 
Kavarna Lucifer (mlečna posuta, hot) 6,70 EUR; 
Zavod za šport (sup) 16,00 EUR; 
TIC (izposoja koles – cel dan) 14,00 EUR; 
McDonald's (ledeni čaj, meni) 6,90 EUR; 
MaxiMat (pica Siciliana, kava, voda z okusom) 12,10 EUR; 
MaxiMat (domače testenine z omako, testenine salmone, radler, erdinger)
19,20 EUR; 
TIC (izposoja koles – 3 ure) 3 EUR; 
SKUPAJ 180,85 EUR

Tako kot vedno se je tudi tokrat vse začelo v Ljubljani. V sobotnem zgodnjem popoldnevu sta se Julija, ki prihaja iz Turkmenistana, in njena prijateljica Olga iz Rusije s prevozom odpravili raziskovat majhno mesto na severovzhodu države. Preverili sta tudi avtobusno povezavo, vendar kot povesta, med vikendom vozi le en avtobus in še ta zvečer, avtobusna vozovnica pa je dražja od prevozov.

Mini mesto

V dobri uri sta prispeli v Velenje, kjer sta najprej poiskali Hotel Paka, ki sta ga predhodno rezervirali na strani booking.com. Kot povesta, je bilo osebje prijazno in ustrežljivo, soba udobna in velika, le s klimo sta imeli nekaj težav. Ko sta razpakirali, sta se odpravili na sprehod po mestu. »Mesto je zelo majhno, prehodili sva ga v petih minutah. Imajo pa zares zelo velik spomenik Tita. Ker nisva vedeli, kam, sva se odpravili najprej na kavo, da narediva načrt,« pove Julija. Na kavi sta pregledali zemljevid, ki sta ga imeli s sabo, nato pa se odpravili do turističnoinformacijskega centra.

Razkošje informacij

»Radi bi pohvalili gospo Nelo, ki je bila zelo prijazna do naju. Veliko nama je povedala o zgodovini mesta, in kar nama je najbolj ostalo v spominu, ves čas je poudarjala, da je Velenje socialistični čudež. Kasneje sem ta podatek zasledila tudi v vodniku, ki ob omembi Tita govori tudi o mestu, ki je znano po kopanju premoga. Informatorka nama je povedala tudi, kako se je mesto industrijsko razvijalo ter da je na razvoj pomembno vplivala rudarska dejavnost. Da je bila v času Tita zelo dobrodošla, zaradi česar so se posledično priseljevali novi ljudje na to ozemlje, saj so potrebovali delovno silo. Najverjetneje Velenje prav zaradi tega velja za socialistični čudež, saj je mesto v času socializma najbolj zacvetelo in doživelo največji razvoj. Nela nama je povedala tudi, da so takrat mesto obiskovali pomembni ljudje, med njimi sam Tito, ki je Velenje obiskal štirikrat, pa tudi ugledni ruski predstavniki Hruščev, Brežnjev in drugi, ki si jih nisva zapomnili,« pove Julija.

»Prešpricali« rudarski muzej

Informatorka ju je seznanila tudi z razstavami in športnimi aktivnostmi, opremila pa ju je tudi z brošurami, ki so jima prišle prav. »Izposodili sva si kolesi in se zapeljali do jezera. Malce sva raziskovali. Mimogrede sva naleteli na kubansko zabavo, ki se je dogajala na plaži, vendar se je nisva udeležili. Med potjo sva videli tudi grad, vendar je precej visoko, zato sva to avanturo pustili za kdaj drugič,« v smehu doda Julija. Na poti sta naleteli na rudarski muzej, vendar se zapre že ob 16. uri in priložnost ogleda sta zamudili, prav tako si ga nista mogli ogledati v nedeljo, saj je takrat zaprt. 

Umetno jezero

Jezero (velenjsko umetno jezero)
osevni arhiv
Julija in Olga sta vroč poletni dan izkoristili za kopanje v jezeru, preizkusili pa sta se tudi v supanju.

Ob odkrivanju Velenja sta se, potem ko sta zapustili območje muzeja, zapeljali do bližnjega jezera. »Informatorka nama je razložila, da je jezero umetno. Baje bi naj na nastanek vplivalo izkopavanje premoga. Potem ko so z dejavnostjo prenehali, so se rovi začeli rušiti in vase tako potegnili vse, kar je stalo nad njimi, na območje pa se je razlila reka Paka, ki je tako ustvarila umetno jezero. Aja, mesto ima vonj, prav zares. Ampak prijeten,« v smehu pove Olga.

Hrana v Velenju ne blesti

Plusi 
odlična športna ponudba; 
mesto je zelo čisto; 
ogromno mladih ljudi z otroki; 
odlično organizirana kolesarska pot z ogledi gradov in prikupen vodnik s fotografijami in legendami

Minusi 
mesto nima nočnega življenja; 
nima razvite kulinarične ponudbe (ob večeru so jima bile na voljo le slaščičarne, vsaj čez vikend).

Dekleti sta se med kolesarjenjem ustavili v čokoladnici Lucifer, kjer sta pokusili njihove lokalne specialitete. »Pokusili sva čokolado s čilijem in še nekaj drugih neverjetnih kombinacij pralinejev. Bolj jih je pokušala Olga, jaz jih ne maram preveč,« pove Julija. »Priznam, da so me ideje in okusi presenetili, všeč mi je bilo,« dodaja Olga.

Po obisku čokoladnice sta se dekleti odpravili na večerjo. Kot povesta, nista našli ničesar, kar bi ponujalo kulinarično razvajanje. Odpravili sta se v picerijo. »Pica mi ni bila dobra, vsega je bilo preveč. Okus ni bil pravi,« pove Olga, medtem ko je bila Julija zadovoljna s svojo izbiro. Po zmerno zadovoljni večerji sta se odpravili v bližnjo slaščičarno, kjer sta klepetali in opazovali ljudi, vse dokler ju ni začel premagovati spanec.

Kolesarska pot po gradovih

V naslednjem jutru sta po odličnem zajtrku, ki sta ga imeli v hotelu, ponovno obiskali TIC. Prijazna informatorka ju je opremila s še dodatnimi brošurami in informacijami ter jima svetovala, da se odpravita na kolesarsko pot, ki vodi do petih gradov, dolgo 43 kilometrov.

»Bilo je zelo prijetno, čeprav morava priznati, da je bilo med drugim tudi zelo vroče in precej naporno. Dobili sva tudi prikupno knjižico, morda bolj namenjeno otrokom, z ogromno fotografijami in zgodbami ter legendami o krajih in gradovih. Knjižica ima tudi zemljevid, ki je precej pripomogel k najini pustolovščini, ko sva osvajali gradove. Ob obisku enega izmed gradov so naju presenetila velika železna vrata, ki so bila zaprta. Olga je našla okno in želela splezati noter, vendar se za ta podvig na koncu vendarle nisva odločili,« v smehu razkrije Julija.

Kot povesta, je bilo območje okoli gradu precej umazano in nasmeteno, na obzidju pa je bilo tudi nekaj grafitov. Pot sta nato nadaljevali do cerkve svetega Martina in še do nekaterih drugih postojank. »Meni je bilo mučno in presneto vroče, Olga pa se je na poti precej zabavala,« v dodaja Julija.

Supanje in narava

Tabela z ocenami že obiskanih mest
Bled 90/100
Velenje 82/100
Novo mesto 81/100
Brežice 80/100
Črnomelj 80/100
Slovenj Gradec 77,5/100
Nova Gorica 76,5/100
Ormož 75/100
Podčetrtek 74/100

»Prikolesarili sva tudi do reke, ki je bila izjemno čista in v kateri so bile ogromne ribe. Čudovita narava, zares. Nato pa sva nadaljevali do jezera, kjer sva se okopali in osvežili. Voda je bila čista, pa tudi plaža je bila lepa in urejena,« opiše Julija. Ko sta se načofotali, sta se preizkusili tudi v supanju. Za Julijo je bilo prvič, in kot pravi, ji je kljub začetnim neuspehom uspelo uživati.

»Nihče mi ni povedal, kako je treba veslati. Moj sup je šel levo in desno, samo naravnost ne. Najhuje je mi je bilo, ko se je začela približevati nevihta, pa še pihalo je močno, bolj sem veslala, bolj sem ostajala na mestu, sredi jezera. Priznam, malce me je zgrabila panika. Zato sem zavpila: 'Olga, zgrabila me je panika, ne želim ostati tukaj!' (smeh) Na srečo je veter ponehal, tako da sem se ponovno začela po polžje premikati. Neverjetna izkušnja,« navdušeno razlaga svojo izkušnjo na supu Julija. »Moram pa vam povedati tudi, da me je presenetila dvojnost. Na eni strani prečudovita zelena narava in mir, na drugi pa elektrarna, ki v zrak neprestano spušča bel dim. Ne vem, verjetno bi zadevo lahko rešili kako drugače,« kritično nastopi Julija.

TIC Velenje
osebni arhiv
Nela, informatorka v TIC, je poskrbela za dobro informiranost Julije in Olge na poti. Predstavila pa jima je tudi zgodovino mesta.

Dekleti sta se po supanju vrnili do TIC, saj sta morali vrniti kolesi, prav tako pa se je začel oglašati želodec. Informatorko sta vprašali za nasvet, kje bi se izplačalo kaj pojesti. Na voljo sta imeli v nedeljo le čevabdžinico, iz katere ni preveč prijetno dišalo, picerijo, s katero Olga ni bila zadovoljna, in McDonald's. Odločili sta se (da bo volk sit in koza cela), da bosta jedli ločeno, tako je Julija odšla na pico in prvič pokusila še kaviar, Olga pa se je odločila za McDonald's. Po poznem kosilu sta se dekleti še malce sprehodili po mestu, nato pa se s prevozom odpravili nazaj proti Ljubljani.

Velenje ju je očaralo. Čudovita narava, prijazni ljudje, ogromen spomenik Josipu Brozu - Titu in prijazna informatorka v TIC so tiste stvari, ki so se jima najbolj vtisnile v spomin.