Glasovanje o resoluciji ZN

Na seznamu obsojencev za genocid v Srebrenici tudi Slovenec

J.V.
23. 5. 2024, 14.35
Deli članek:

Več kot 50 ljudi je bilo s sodbami Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ter sodišč v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem obsojenih na skupno več kot 700 let zapora zaradi vojnih zločinov, vključno z genocidom v Srebrenici. V 20 primerih je bila obtoženim izrečena dosmrtna zaporna kazen.

Profimedia
Nekdanji vojaški poveljnik vojske Republike srbske (VRS) Ratko Mladić (z iztegnjenim kazalcem) bo ostal za zapahi do konca življenja.

Generalna skupščina ZN bo danes predvidoma glasovala o predlogu resolucije, ki predvideva razglasitev 11. julija za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Temu Srbija odločno nasprotuje in je proti resoluciji sprožila veliko diplomatsko ofenzivo.

Več kot 50 obtoženim skupno več kot 700 let zapora

Več kot 50 ljudi je bilo s sodbami Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ter sodišč v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem obsojenih na skupno več kot 700 let zapora zaradi vojnih zločinov, vključno z genocidom v Srebrenici, poroča Avaz. Na haaškem sodišču so bile v sedmih primerih izrečene sodbe za genocid, trinajst pa jih je izreklo sodišče BiH.

Nekdanji vojaški poveljnik vojske Republike Srbske (VRS) Ratko Mladić bo ostal za zapahi do konca življenja. Poleg Mladića je bil leta 2019 za genocid v Srebrenici in druge zločine v BiH na dosmrtno ječo obsojen tudi vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Dosmrtno kazen so dobili tudi visoki častniki VRS Ljubiša Beara, ki je umrl leta 2017, Zdravko Tolimir, ki je umrl leta 2016, in Vujadin Popović.

Slovenec obsojen na 35 let zapora

Prvo sodbo za genocid je haaško sodišče pred 20 leti izreklo Radislavu Krstiću, ki je bil obsojen na 35 let zapora. Enako kazen je prejel tudi polkovnik Drago Nikolić. Momir Nikolić je bil obsojen na 20 let zapora, Dragan Obrenović na 17 let, Radivoje Miletić pa na 18 let zapora. Načelnik varnosti Zvorniške brigade VRS Milorad Trbić je bil obsojen na 20 let zapora.

Prvi, ki je na haaškem sodišču priznal, da je sodeloval pri genocidu, je bil pripadnik zloglasnega 10. diverzantskega odreda Dražen Erdemović, ki je bil obsojen na le pet let zapora, njegovo pričanje pa je kasneje prispevalo k obsodbi Mladića in nekaterih drugih. Pripadniki iste enote Stanko Kojič, Vlastimir Golijan, Zoran Goronja in slovenski državljan Franc Kos so bili v BiH prav tako obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Kos je bil obsojen na 40 let zapora, po pritožbi so mu kazen zmanjšali na 35 let.

Milošević v priporu umrl nedolžen

Tudi v Srbiji so za zločin v Srebrenici obsodili nekdanjega pripadnika 10. diverzantskega odreda Branka Gojkovića, in sicer na 10 let zapora. Poleg Gojkovića so bili v Srbiji obsojeni še štirje pripadniki enote Škorpijoni na skupno 52 let zapora: Slobodan Medić, Branislav Medić, Aleksander Medić in Pero Petrašević. Na Hrvaškem sta bila na po 15 let zapora obsojena še dva "Škorpiona": Milorad Momić in Slobodan Davidović.

Za zločine v BiH in Srebrenici je bil v Haagu obtožen tudi nekdanji predsednik SFRJ Slobodan Milošević, ki je nedolžen umrl leta 2006, še pred izrekom sodbe. Njegova najožja sodelavca, vodja srbske službe državne varnosti Jovica Stanišić in Franko Simatović, sta bila nedavno obsojena na 12 let zapora.

Profimedia
Slobodan Miloševič sodbe v Haagu ni dočakal.