50% zmanjšanje

Brazilija se približuje cilju ničelne stopnje krčenja gozdov do leta 2030

U.C.
13. 1. 2024, 09.01
Posodobljeno: 13. 1. 2024, 10.24
Deli članek:

Iz Brazilije prihajajo spodbudne novice, v letu 2023 so tam v primerjevi z letom 2023 kar za polovico zmanjšali krčenje amazonskega pragozda.

Profimedia
Krčenje amazonskega pragozda se korenito zmanjšuje.

Podatki nacionalne vesoljske agencije Inpe so pokazali, da je bilo lani očiščenih 5.153 kvadratnih kilometrov Amazonije, kar je manj od 10.278 kvadratnih kilometrov leta 2022.

Predsednik Brazilije Luiz Inácio Lula da Silva pa ima še bolj ambiciozne cilje, saj se je ob prevzemu položaja pred enim letom zavezal, da bo do leta 2030 povsem končal krčenje gozdov. Med govorom na podnebnem vrhu COP27 leta 2022 je obljubil sladke obljube, da bo obnovil amazonski pragozd in preganjal podnebne zločince. Uničenje deževnega gozda je pod njegovim predhodnikom Jairom Bolsonarom doseglo najvišjo raven v zadnjih 12 letih in naš planet je lahko bolje zadihal, odkar je na položaju brazilskega predsednika bolj zeleno usmerjen politik.

Profimedia
Predsednik Brazilije Luiz Inácio Lula da Silva načrtuje ničeno stopnjo krčenja gozdov.

Brazilsko okoljsko ministrstvo je sporočilo, da je stopnja krčenja gozdov v lanskem letu najnižja zabeležena stopnja krčenja gozdov v zadnjih petih letih. Čeprav je manjše kot v prejšnjih letih, je izkrčeno območje še vedno več kot šestkrat večje od New Yorka.

V izjavi na X (prej Twitterju) je brazilsko ministrstvo za okolje dejalo, da je sedanja zmanjšana stopnja krčenja gozdov prvi korak pri doseganju pomembnega cilja ničelnega krčenja gozdov. Navedlo je tudi, da se ostro bori proti nezakonitim praksam v Amazoniji. Strogi okoljski nadzornik Ibama je s svojim izurjenim inšpektorskim nadzorom pripomogel k upadu prepovedanih praks izsekavanja in požiganja gozdov zavoljo kmetijstva. Brazilska okoljska ministrica Marina Silva je dejala, da je padanje stopnje krčenja "odraz" uspešnega dela Ibame v deževnem gozdu.

Amazonija je največji deževni gozd na svetu in 60 % ga je v Braziliji

Amazonija je ključno bojišče v svetovnem boju proti podnebnim spremembam. Pogosto ga imenujejo "pljuča planeta" zaradi njegove bistvene vloge v kroženju kisika in ogljikovega dioksida na planetu. Njegova ohranitev ima gromozanski pomen za naš obstoj. Deževni gozd je dom približno trem milijonom vrst rastlin in živali ter milijonu domorodnih prebivalcev.