V muzejski enoti Splošne knjižnice Ljutomer je še do 19. januarja na ogled razstava Od raritet do danes. Kot sta pojasnila Gregor Žižek in Jasna Branka Staman iz muzeja, sta za razstavo izbrala nekaj del iz lokalne literarne zakladnice, da bi obiskovalcem, tudi domačinom, približala bogato zapuščino domačih avtorjev, ki jo hranijo v muzeju. Stamanova je o ljudskem slovstvu v Prlekiji napisala tudi strokovni članek, ki so ga objavili v Zgodovinskih listih leta 2021, nekaj teh podatkov je vključenih tudi v ta prispevek.
Od socialnega pesnika do ljubezni do materinščine
Na ogled je knjiga z življenjepisom Leopolda Volkmerja, ki zajema tudi 81 njegovih pesmi in basni. Gre za duhovnika, pesnika, učitelja in narodnega buditelja iz Ljutomera, ki se je zelo zanimal za ljudsko slovstvo. Velja za prvega slovenskega socialnega pesnika in začetnika posvetnega pesništva na slovenskem Štajerskem. Ko govorimo o prleških literarnih ustvarjalcih, ne moremo mimo Stanka Vraza iz Cerovca, ki ga omenjamo kot prvega pravega zapisovalca ljudskih pesmi v tej pokrajini. Bil je predstavnik ilirizma pri Slovencih in slovanofil, ki je ljudsko gradivo vestno zbiral tudi po drugih slovanskih deželah. Njegov zbirateljski opus obsega okoli 280 pesmi iz Prlekije. Na razstavi sta na ogled Poezija i proza, zbirka nekaterih njegovih pesmi in proznih besedil, ki je izšla po njegovi smrti, in Stanka Vraza slovenske pesmi, zbirka nekaterih njegovih slovenskih pesmi, prav tako izdana posmrtno.
Na ogled so tudi Kratke predge na vse nedele ino svetke zelega leta Antona Krempla, narodnozavednega malonedeljskega duhovnika, katerega poslanstvo je bilo, kot piše Stamanova v svojem članku, prežeto z ljubeznijo do zgodovine in materinščine. Njegovo najvidnejše delo je zgodovinsko-politično delo Dogodivščine štajerske zemle iz leta 1845, ki budi slovensko narodno zavest, ob tem pa je znan tudi po svojih pesmih, pripovedih, pridigah in šolskih učbenikih.
Razstavljena je tudi Pesmarica, zbirka domoljubnih slovenskih, hrvaških, srbskih in drugih slovanskih pesmi Radoslava Razlaga iz Radoslavcev. Bil je pesnik, pisatelj in politik, ki se je zelo zavzemal za narodne pravice štajerskih Slovencev v štajerskem deželnem zboru. Knjižnica hrani tudi zgodovinski in geografski oris Ljutomera, Ormoža in Ljutomerskih goric Josefa Carla Hofrichterja iz leta 1850, med razstavljenim gradivom pa se najdeta tudi zvezka – slovenski berili za šesti oziroma osmi gimnazijski razred Franca Miklošiča, filologa in jezikoslovca iz Radomerščaka. V prvem zvezku je najti narodne pesmi, basni, pripovedke, strokovna besedila s področij biologije, geografije in zgodovine ter potopise znanih domačih in tujih avtorjev, v drugem pa je predstavljena slovenska književnost od Brižinskih spomenikov do Frana Levstika.
Na razstavi so tudi Povesti, črtice in nekatere pesmi Petra Skuhale, pesnika, pripovednika in duhovnika pri Veliki Nedelji. Skuhala je v svojih delih rad opisoval prleške šege in navade, v zvezi z njim pa velja omeniti še vsem znano pesem Dere sen jaz mali bija. Na ogled je tudi Pedagoški letopis iz leta 1916, avtorja Henrika Schreinerja, prirodoslovca in izjemnega pedagoga. Izdal je več del s prirodoslovno in pedagoško tematiko.
Med deli, zanimivimi tudi za prebivalce na drugi strani Mure, ki jih hrani knjižnica, je knjiga Prekmurje Matije Slaviča, teologa, duhovnika in pedagoga iz Bučečovcev, v kateri so zapisani osnutki s predavanj in nagovorov v Prekmurju, s katerimi je želel pri Prekmurcih krepiti narodno zavest. Ogledate si lahko še Prešernove Deutsche Gedichte, tj. Nemške pesmi, med izdajami z mlajšo letnico pa je še eden prvih turističnih katalogov s tega območja, z naslovom Prlekija vas vabi, iz leta 1935. Vsebuje opise krajev in oglase turističnih in trgovskih ponudnikov.
Pozabljeno v predalih
Poleg izjemnih zgodovinskih kosov je na razstavi tudi nekaj zvezkov iz zbirke Pozabljeno v predalih. Tkana je od zapisovalcev z začetka 20. stoletja do sodobnih pesnjenj med preprostimi ljudmi. Pri posameznem zapisovalcu so združene pesmi, vezane na letne čase, praznike in kmečka opravila, sledijo teme, ki niso vezane na čas, in pripovedi vseh zvrsti. Pesmi v zbirki so zapisane avtentično, s poudarkom na narečju in po predlogah zapisovalcev. Najvidnejši del v prvi knjigi zbirke zajema zapuščina Cirila Mikla, ki je bil v času med obema svetovnima vojnama in po koncu druge znan kot prosvetni delavec in pedagog, ki je vedno našel čas za zbiranje folklornega gradiva. Prezgodnja smrt mu je sicer onemogočila izdajo zbirke narodnih pesmi, ki so jih vaški pripovedovalci pripovedovali in tudi peli.
Med edinstvene domoznanske posebnosti v knjižnici prištevajo tudi 50-letno delo polihistorja, publicista in knjižničarja Srečka Pavličiča, ki je svoje življenjsko delo posvetil tudi rodoslovju. V petih knjigah Rodbine naše fare (2013–2017) je v samozaložbi oživil vsaj 250 rodbin Murskega polja, nekatere celo izpred leta 1600.
Bogata dediščina
Muzej in knjižnica v Ljutomeru na Glavnem trgu sta posebna v tem, da se zlivata drug v drugega, in čeprav je za to »kriva« predvsem prostorska stiska, so zaposleni v tej ustanovi s premišljeno postavitvijo in detajli poskrbeli, da to zlivanje odlično funkcionira. Muzejska zbirka je majhna, a kljub temu obiskovalcu ponuja veliko. V času epidemije so prostore prenovili (razmišljajo tudi o digitalizaciji razstave), na ogled pa so tri stalne razstave – Zgodovina Ljutomera in bližnje okolice, Taborsko gibanje na Slovenskem in Prvi slovenski filmski zapis. Tako si lahko v eni od soban ogledate prve filmske zapise Karola Grossmanna iz Ljutomera, kovček znamenitega slikarja Anteja Trstenjaka in nekaj njegovih najdražjih del v akvarelu, vrata zapora, ki so jih ohranili, in zvočnik nenavadne oblike, ki so ga v času druge svetovne vojne na Glavnem trgu v Ljutomeru postavili Nemci in po njem sporočali razglase. Izveste lahko kaj več o ljutomerskem grbu, pa o tem, kako se Ljutomerčani sestajajo »pod vüro«. Naj bodo ti drobci prijazno povabilo v prleško prestolnico k odkrivanju njene bogate dediščine.
