Deželo vinarja in oljkarja Jureta Sušca je jeseni običajno pokrivala slana, letos pa je toplo vreme zdržalo. Konec oktobra, ko je z družino in prijatelji obiral oljke, je bilo 28 stopinj. Globalno segrevanje drugod po svetu povzroča uničujoče poplave in suše, v južni Hercegovini pa prav zaradi tega cveti oljkarstvo.
Zim ni več, proizvodnja oljk se je potrojila
"Podnebje tukaj se je spremenilo," je za francosko agencijo AFP dejal Sušac: "Zime niso več ekstremne. Praktično ne zmrzujemo več." Domačini pravijo, da je tam zadnjič snežilo februarja 2012. Zaradi višjih temperatur od običajnih, ki jih potrebujejo oljke, se je proizvodnja oljk v BiH od leta 2015 do 2020 potrojila, na 985 ton. "Ni več nevarnosti, da bi oljke pozimi pomrznile," dodaja Sušac, ki namerava število svojih dreves podvojiti na 400. K temu ga je spodbudila izjemno dobra letina petih ton oljk, ki naj bi pridelek približno 16 litrov olja na 100 kilogramov.
Leta 1989 je bil Sušac med prvimi v regiji, ki si je upal zasaditi nekaj oljk. "Za nasvet sem vprašal starejše sosede, ki so mi povedali, da tega pri nas še nihče ni naredil in so se mi celo smejali." "A dokazal sem, da so se motili," pravi Sušac, ki z družino upravlja tri hektarje veliko posestvo, približno trideset kilometrov oddaljeno od hrvaške obale Jadrana.
Po analizi Zveznega agromediteranskega inštituta (FAZ) iz Mostarja "trendi kažejo, da globalno segrevanje oljčne nasade seli severneje". Vremenska statistika potrjuje stanje na terenu. "Za oljko je zelo pomembna dolžina obdobja s povprečno dnevno temperaturo nad 15 stopinj Celzija," pravi agrometeorolog Nedžad Voljevica. V delu Hercegovine, kjer rastejo oljke, je zdaj takih dni 192 na leto, kar je 18 dni več, kot jih je bilo v povprečju od leta 1961 do 1990, dodaja Voljevica.
Višje temperature spremlja manj dežja, a to v Bosni in Hercegovini ni problem, saj gre za državo, katere nivo podzemne vode je med najvišjimi na prebivalca v Evropi. Kot mnogi, ki imajo oljčnike v Hercegovini je tudi Sušac izvrtal 300 metrov globoko vrtino, ki zagotavlja namakalni sistem za njegove oljčne nasade.
"Mercedesa ne moremo narediti, lahko pa oljčno olje"
Gojenje oljk v Bosni in Hercegovini se je razmahnilo od leta 2005, letno pa posadijo od 10.000 do 15.000 dreves, pravi vodja FAZ Marko Ivanković. Letos bodo tam pridelali 300.000 litrov ekstra deviškega oljčnega olja, kar je majhen del svetovne proizvodnje 3,1 milijona ton, poroča hrvaški Index.
Vendar pa hercegovski oljkarji, vključno s Sušcem, osvajajo medalje na tekmovanjih na Hrvaškem, regionalno vodilnem v sektorju. Eden od njih je osvojil celo zlato medaljo na svetovnem oljčnem tekmovanju NYIOOC, enem najprestižnejših na svetu. "Oljke dajejo najboljše rezultate, najvišjo vsebnost polifenolov (molekul z antioksidativnimi lastnostmi) prav na robu Sredozemlja, kjer smo," trdi pridelovalec Slavko Ramljak, ki ima 1300 oljk. "Mercedesov ne moremo delati, lahko pa dobro oljčno olje," dodaja 70-letnik.
