Naredili so podrobno raziskavo učinkov jedrske vojne oz. jedrske zime, ki je pokazala, da lahko veliko več ljudi umre zaradi posrednih učinkov jedrske vojne kot zaradi neposrednih posledic jedrske eksplozije.
Tako bi lahko na primer v letih takoj po jedrskem spopadu umrlo 5 milijard ljudi zaradi lakote, ki bi jo povzročil prah v ozračju, ki bi blokiral sončno svetlobo, kar bi verjetno močno preseglo število žrtev, ki bi jih povzročile same smrtonosne eksplozije, pravi nova študija, o kateri poroča Bloomberg.
Analiza univerze Rutgers v New Jerseyju se je osredotočila na posledice zmanjšane sončne svetlobe in temperature na kmetijstvo, ki bi sledile jedrskim napadom, pa poroča Slobodna Damlacija. "Vsi razumejo, da bi bili neposredni učinki jedrske vojne strašni, kot smo videli v Hirošimi in Nagasakiju. Naše delo kaže, da bi desetkrat več ljudi lahko umrlo v ostalem svetu zaradi učinkov na podnebje in kmetijstvo," je povedal eden od avtorjev študije Alan Robock za številko Nature Food, v kateri je bila analiza objavljena.
Že zaradi manjšega jedrskega konflikta smrt milijard ljudi
Celo razmeroma manjši konflikt, na primer med jedrskima silama Indijo in Pakistanom bi lahko izstradal več kot milijardo ljudi zaradi izpada pridelka, večinoma v državah daleč od samega konflikta. Samo eksplozije jedrskega orožja bi lahko povzročile smrt od 50 do 100 milijonov ljudi. Lokalni spopad med Indijo in Pakistanom bi povzročil padec donosa za približno 7 odstotkov v petih letih, kaže študija, medtem ko bi vojna med ZDA in Rusijo povzročila padec proizvodnje za 90 odstotkov v treh do štirih letih, poroča Bloomberg.
"Prvič smo lahko uporabili sodobne modele podnebja in pridelkov, da smo kvantificirali vplive za vsako državo na podlagi njihove prehrane, koliko uvozijo in izvažajo ter koliko bi se podnebje spremenilo in vplivalo na vsak pridelek posebej. Koliko bi bilo hrane? V večini držav je odgovor – niti približno dovolj,« je dejal Robock.
Večina držav je zabeležila zmanjšanje vnosa kalorij za vsaj 90 odstotkov. Razlog, zakaj je več držav, kot sta Avstralija in Argentina, pa tudi deli osrednje Afrike, uspelo ohraniti svoj vnos kalorij, je bil v tem, da te države že v velikih količinah gojijo pridelke, kot je pšenica, in nimajo velikega prebivalstva. Verjetno pa bi se soočili tudi s kakšnimi težavami, ki v študiji niso bile upoštevane.
Kako bi sploh preživeli?
Nekatere ločene študije so pokazale, da bi lahko množično stradanje preprečili s pravilnim načrtovanjem. Načrti so vključevali gojenje gob, morskih alg in alg v pogojih nizke sončne svetlobe. Hitra postavitev rastlinjakov, ki bi jih uporabljali za pridelavo, dokler se prah v ozračju ne razčisti, pa bi bila mogoča le, če bi bile države na to pripravljene. Robock meni, da tudi če se v takšne načrte vlaga, je to samo po sebi nevarnost, saj bodo ljudje videli uporabo jedrskega orožja kot manjše tveganje, kot se je prej mislilo. "Če se pripraviš na to in misliš, da lahko preživiš jedrsko vojno, mislim, da se verjetnost jedrske vojne poveča. Grožnja uporabe jedrskega orožja za odvračanje napada je grožnja samomorilskega napadalca. Ker če ga uporabite, bodo vsi v vaši državi umrli od lakote," je dejal Robock. Študija je bila objavljena po tem, ko se je pojavila grožnja konflikta med ZDA in Rusijo, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin februarja začel invazijo na Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je aprila opozoril, da obstaja "resna" nevarnost jedrske vojne. "Podatki nam povedo eno stvar," pravi Robock. "Preprečiti moramo, da do jedrske vojne sploh pride," je zaključil.
