DOLGOTRAJEN PROJEKT

Bi pomagali ponovno ozeleniti Kras?

Tina Nika Snoj/revija Jana
17. 8. 2022, 05.55
Posodobljeno: 13. 3. 2024, 07.58
Deli članek:

Če je odgovor da, se vam lahko kmalu ponudi priložnost, da sodelujete v akciji, ki želi povezati ljudi po vsej Sloveniji. Okoljske iniciative in aktivisti so se povezali v pobudi, da bi Kras ozelenili s pomočjo semenskih kroglic, napolnjenih z avtohtonimi semeni, še pred jesenskim dežjem. Veseli bodo vsakih pridnih rok.

revija Jana
Irena Rotar iz društva Ekoci je ena najaktivnejših organizatorjev akcije: »Ukrepati moramo ZDAJ! Najpozneje je treba akcijo začeti na začetku septembra, še pred jesenskim dežjem.«

V požaru na Krasu je zgorelo 3.500 hektarjev površin, od tega 2.700 hektarjev gozda. Kjer se je nekoč ponosno dvigal bor, plamenel ruj in dišala materina dušica, se razprostira zoglenela siva pušča počrnelih debel in pepela. Pogozdovanje Krasa bo težaven in dolgotrajen projekt. Prst je plitva, zasajati bo treba praktično v skalo. Sonce bo še bolj žgalo, na suše lahko kar računamo. Marsikatera sadika ne bo preživela. Sajenje in setev bosta zelo draga, saj bo potrebno ogromno ravno prav starih sadik ravno pravih vrst. Drevesnice v Sloveniji še dolgo ne bodo imele dovolj zaloge, zato bo treba sadike v veliki meri uvažati. Obnova kraških gozdov naj bi trajala vsaj pet let, zelo verjetno pa več. Na robovih se bo pogorišče obnavljalo hitreje, saj bo veter tja zanašal semena bližnjih rastlin. Problem pa niso le sadike. Pogorišče z rodovitnim pepelom je idealna podlaga, da se razrasejo invazivne tuje rastline, ki zasedajo prostor veliko bolj agresivno kot avtohtone vrste. Obenem pa so gola tla izpostavljena eroziji. Dež in burja bosta tisto malo zemlje, kar je je na Krasu, raznesla in sprala, da bodo tla še bolj negostoljubna in pogozdovanje še težje. Prst je zato treba čim prej zavarovati.

Rešitev? Semenske kroglice

Tu pa nastopijo okoljska društva, povezana v pobudi za ozelenitev Krasa s semenskimi kroglicami. Irena Rotar, predsednica EKOCI – Združenja za trajnostno prihodnost, projekt opiše takole: »Obstaja preprost način, kako na požganih območjih vzpostaviti vsaj podrast, ki varuje tla. Vsa Slovenija bi lahko izdelovala semenske kroglice iz humusa, ilovice in avtohtonih kraških semen, ki bi jih nato razmetali po pogoriščih ali odvrgli iz zraka s helikopterji in droni.« Takšen način ozelenjevanja je dobro poznan in zelo uspešen. Tovrstni projekti so se že izkazali po vsem svetu, od Libanona in Madagaskarja do Tajske in Kenije. Semenske kroglice uporabljajo tudi mnoge zelene iniciative po Evropi za ozelenjevanje degradiranih mestnih območji in z njimi – včasih tudi protestno – vračajo naravi njeno mesto med nami.

»Pobudo, kako ozeleniti Kras s semenskimi kroglicami, smo na naslove pristojnih poslali, da jih spomnimo na dobre prakse iz tujine. Pričakujemo, da bodo organizirali ekipo strokovnjakov, ki bi k temu pristopili celostno in poskrbeli za čimprejšnjo ozelenitev Krasa,« pravi Irena Rotar. »Obenem bi se morali dogovoriti, katere dele nameniti kmetijski rabi, kje pa pogozditi ter sočasno poskrbeti za upravljanje vod na Krasu.«

Okoljska društva in aktivisti, ki so se združili v akciji, v pobudi pozivajo tudi k razmisleku o tem, da bi na pogoriščih ustvarili raznovrstne ekosisteme, ne le gozd. Lahko bi zasadili gozdne vrtove, polja trajnih žit ter nasade zelišč in zdravilnih rastlin, ki bi Kras nadgradili v ekološko cono in poskrbeli za večjo samooskrbnost. K izdelovanju in setvi semenskih kroglic bi povabili vse, ki bi želeli pomagati, in naredili vseslovensko solidarnostno akcijo, ki bi pripomogla tudi k dvigu okoljske zavesti. Kroglice bi ljudje izdelovali v organiziranih delavnicah. Tako bi na Kras prišla res le prava semena, saj bi napačne rastline naredile več škode kot koristi.

»Odziv je že zdaj ogromen,« je navdušena Irena Rotar. »Na nas so se obrnila razna društva, krajinski arhitekti, učitelji, zeliščarji in številni drugi, ki bi radi pomagali. Mislim, da bi z lahkoto naredili dovolj semenskih bombic še pred jesenskim dežjem.« To pa je tudi čas, do katerega bi moral biti zeleni arzenal pripravljen. Podrast je namreč treba zasejati takoj, preden erozija naredi svoje.

Pobudniki upajo, da se bodo vlada in pristojne ustanove dovolj hitro odzvale ter organizirale. Če to ne bi uspelo, se bodo angažirali zainteresirani ljudje in strokovnjaki preko civilne družbe.

Lastniki zemljišč, javite se! 

Da bi društva lahko začela z akcijo, potrebujejo v prvi vrsti lastnike zemljišč, ki želijo, da se njihova posest zasadi. Najsibodo to zasebni lastniki, podjetja ali občine, sodelovati želijo z vsemi. Zato pozivajo vse zainteresirane, naj se čimprej javijo društvu Ekoci. Pomagajo jim lahko tudi pri razmisleku, kaj bi si želeli na svoji parceli – gozdno podrast ali pa morda zeliščni ali gozdni vrt. Da bi bilo to mogoče, bo ponekod treba spremeniti namembnost zemljišč. Društva zato pozivajo župane, naj čim prej razmislijo o možnostih.

Stroškov se lastnikom ni treba bati, saj bo akcija temeljila na prostovoljstvu in donacijah, pravi Irena Rotar. Izpeljali jo bodo po principu delovnih brigad. Le kakšen prigrizek in pijačo za udeležence bi bilo prijazno pripraviti.

K akciji vabijo tudi donatorje. Take, ki lahko priskrbijo drone za raznašanje kroglic po nedostopnih predelih, in tiste, ki lahko podarijo semena. Tu računajo tako na semenarne in zeliščarje kot na botanične vrtove in biotehniške ustanove. Potrebovali bi semena rastlin, ki hitro rastejo in dobro prenašajo sušo. Dobrodošle so avtohtone kraške trave in grmovnice, zdravilne rastline in zelišča ter trajna žita.

Na drugi strani bi si želeli tudi tega, da se čim prej odzovejo vlada, občine in stroka. V svojih krogih sicer imajo ljudi, ki se na področje spoznajo, a uradni blagoslov bi za akcijo naredil veliko. Žal so za zdaj pristojni popolnoma neodzivni, kar lahko potrdimo tudi na Jani. Na naša vprašanja o pobudi se niso odzvali ne na ministrstvu za kmetijstvo, ne na Zavodu za gozdove, ne župani prizadetih občin. Edini, ki nam je odgovoril, mag. Erik Modic, župan občine Komen, pa pobude ne more komentirati, saj se, kot pravi, trenutno ukvarjajo predvsem s tem, kako preprečiti ponovne požare. Kar se tiče obnove pogorelega Krasa, pa bodo počakali na pristojne državne službe.   

Opustošeni Kras pa nima časa na pretek. Pepel in nezaščiteno požgano prst bo razpihala burja in spralo jesensko deževje. Že tako se na tistih nekaj centimetrih zemlje težko kaj prime. Kako pa bomo sadili, če niti te ne bo več?

Kako izdelamo semensko kroglico

Zmešamo dve tretjini humusa, eno tretjino ilovice, dodamo avtohtono seme, koščice ali plodove rastlin, dreves, grmovnic, rastlinskih združb, ki so prilagojena lokalnemu okolju. Dodamo malo vode in posušimo. Nato jih posejemo oziroma razmečemo po zemlji. Ko dežuje, se kroglica razpusti in, če so pogoji pravi, seme vzklije in rastlinica raste. Tudi v vrtičkarstvu in samooskrbi so posušene semenske kroglice učinkovit način shrambe semen. Če sadimo drevo ali večjo rastlino, damo v kroglico le eno seme – želod, storž, olivo, koščico, industrijsko konopljo ipd. Če sadimo zelišča ali zdravilne rastline, uporabimo do tri semena, če pa sejemo žita, travne mešanice, proso, sibirsko žito ali ajdo, v kroglico zamesimo od tri do 11 semenskih zrnc.

Primerni so tudi semena smilja, šetraja, koprivnika, ruja, brina, žižul, storžki borovcev in koščice oliv.

Izdelava semenskih kroglic bo, med drugim, potekala v Mednarodnem samooskrbnem centru Dole pod mentorstvom prof. dr. Ane Vovk, v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, na zainteresiranih biodinamičnih društvih Ajda ter lokalnih odborih društva Samooskrbni.net., ki so prisotna v več kot 50 krajih po vsej Sloveniji.