Turizem je za veliko ljudi velik vir dohodka in priložnost promocije, a marsikaterega domačina v turistično priljubljenih destinacijah s tem ne bi prepričali. V Italiji, Grčiji in Peruju se zadnja leta namreč srečujejo z ogromnimi vali turistov, ki včasih niso dovolj okoljevarstveno ozaveščeni, in tudi v Sloveniji v nekaterih priljubljenih turističnih krajih zaznavamo vse večjo onesnaženost, predvsem poleti.

SANTORINI, MACHU PICCHU, RIM …

Med svetovnimi destinacijami, ki so trenutno ogrožene zaradi prevelikega števila turistov, so Bali, italijanski Cinque Terre, Benetke, New York, japonski Kjoto in islandski Reykjavik.

Med turističnimi destinacijami, ki gostijo množice turistov, v zadnjih letih kraljuje Machu Picchu. Eno izmed sedmih čudes sveta, inkovska citadela, leži visoko v Andih v Peruju, zato je že sam vzpon izjemno naporen, a kljub temu ga na leto obišče rekordnih milijon in pol turistov, torej približno 2500 ljudi na dan. Prav zaradi prevelikega števila obiskovalcev v zadnjih mesecih lokalne oblasti poročajo o nevarnosti zemeljskih plazov zaradi obrabe tal na območju. V boju proti turističnemu navalu zato oblasti uvajajo stroge časovne termine obiskov, predhodni nakup vstopnic in omejitve obiskovalcev, pričakovati pa je še mnoge ukrepe, če bodo v Peruju v prihodnosti še želeli gostiti obiskovalce, ki si želijo ogledati inkovske razvaline.

Tudi v Italiji, predvsem v Rimu, domačini niso prav navdušeni nad številom obiskovalcev. Na Španskih stopnicah v Rimu je videti vse več madežev rdečega vina in žvečilnih gumijev, ki jih za sabo puščajo turisti, 135 kamnitih stopnic so morali leta 2016 temeljito očistiti in celo obnoviti, to pa je občino stalo dobrih 1,6 milijona evrov. Ker to ni zadostovalo, so v Rimu naknadno sprejeli še odlok, ki določa, da je na stopnicah prepovedano sedeti; kršitelje lahko doleti kazen do 450 evrov.

Grčija, ki že vrsto let slovi kot eden izmed najbolj priljubljenih evropskih turističnih ciljev, je že večkrat poročala o uničevanju plaž in narave s strani turistov, ki za sabo puščajo odpadne embalaže, steklenice in celo brisače ter oblačila. Na otoku Santorini je poleg onesnaževanja velika težava (pre)veliko število turistov, ki začenjajo izpodrivati lokalno populacijo; zaradi velikega povpraševanja na otoku gradijo tudi vse več hotelov in počitniških hišk. Ne le, da gradnja novih objektov uničuje naravo, temveč prenaseljenost domačine celo tako zelo moti, da se množično izseljujejo z idiličnega otoka. Lokalne oblasti so tako leta 2017, da bi zmanjšale število obiskovalcev, omejile dovoljeno število potnikov na križarskih ladjah, ki prispejo v pristanišče. Na dan lahko tako Santorini obišče »le« osem tisoč ljudi.

KAKŠNO JE STANJE V SLOVENIJI

Na Bledu poskušajo z možnostjo izposoje koles nekoliko omejiti število avtomobilov in izpustov v okolici jezera, da bi omejili onesnaževanje s plastičnimi steklenicami, pa je okoli jezera nameščenih nekaj pitnikov.

Težav nimajo le v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Ena izmed slovenskih turističnih destinacij, kjer se spopadajo z onesnaženostjo okolja, je Bled. Povečal se je namreč promet ob in na jezeru, poleti beležijo veliko število kopalcev in ribičev, vse bolj obremenjeno je tudi komunalno omrežje. Z vprašanji o onesnaženju Blejskega jezera smo se obrnili tudi na Društvo za varstvo okolja Bled, kjer so izpostavili nekaj največjih težav: »Čistilna naprava na Bledu je v poletnih mesecih preobremenjena. Prav tako so problematični promet ob jezeru, pretiran obisk na vseh priobalnih zemljiščih, gnojenje v zaledju in ribogojnica.« Opažajo tudi, da se pojavlja vse več kampiranja »na črno«, ljudje pa za sabo puščajo neurejeno okolico in odpadke. »Vse več je smeti, ki jih puščajo turisti, ki kampirajo na črno,« poudarjajo. Izpostavili so, da turistična sezona močno vpliva na življenje domačinov, predvsem pa se težave pojavljajo zaradi prometnih konic: »Za domačine je gibanje mnogokrat oteženo zaradi kolon, tudi nujni prevozi so problem, življenje je dražje, soočajo se s pomanjkanjem stanovanj za dolgoročni najem.«

Na Bledu so tako že sprejeli nekaj ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja jezera in okolice, to vključuje tudi soupravljanje jezera z Arsom, direkcijo za vode in občino. Z možnostjo izposoje koles želijo nekoliko omejiti število avtomobilov in izpustov v okolici jezera, da bi omejili onesnaževanje s plastičnimi steklenicami, pa je okoli jezera nameščenih nekaj pitnikov. 

KAKO UKREPATI

Domači in mednarodni turizem ostajata med najpomembnejšimi sredstvi spodbujanja gospodarstva. Ekološko okolje, kultura in življenjski slog pa lahko ob velikih navalih turistov hitro oslabijo. Kot že omenjeno, v več državah že uvajajo ukrepe, povezane z obiskom lokalnih znamenitosti, a moramo kljub temu tudi sami poskrbeti, da spoštujemo naravo. Če imate torej možnost katero izmed destinacij obiskati s kolesom ali javnim prevozom, to storite, saj boste zagotovo pripomogli k nekoliko čistejšemu zraku. Prav tako velja še enkrat opozoriti na primerno odlaganje odpadkov.

Tudi številni letalski prevozniki svetujejo potovanja v nekoliko manj poznane destinacije in to spodbujajo z nižjimi cenami letalskih vozovnic, tako poskušajo nekoliko razbremeniti turistično (pre)obremenjene lokacije. Ko se boste torej odločali o naslednjem potovanju, morda razmislite o nekoliko manj opevanih krajih, zelo verjetno bo tako potovanje tudi nekoliko prijaznejše do denarnice.