Nekdanji šef zveze Nato

Mladi Putin je Rusijo hotel včlaniti v Nato

B.K.
4. 11. 2021, 09.21
Posodobljeno: 4. 11. 2021, 09.50
Deli članek:

V prvih letih svojega vladanja naj bi ruski predsednik upal na vključitev v severnoatlantsko vojaško zvezo Nato.

Profimedia
Vladimir Putin leta 2000, tik pred njegovo prvo zmago na predsedniških volitvah.

Vladimir Putin je želel Rusko federacijo včlaniti v zvezo Nato, je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal nekdanji generalni sekretar Nata, Britanec George Robertson. Novopečeni ruski predsednik naj bi bil jasen, da noče, da Rusija postane ena izmed “držav, ki niso pomembne”.

Robertson, ki je vojaško zvezo vodil v letih 1999 – 2004, je povedal, da je Putin ob njunem prvem srečanju jasno izrazil željo, da bi Rusija postala del zahodnoevropskega političnega prostora. “Želeli so biti del tega varnega, stabilnega in uspešnega zahoda,” se je spomnil njunega pogovora leta 2000, ko je Putin postal predsednik Ruske federacije. “Putin me je vprašal: ‘Kdaj nas boste povabili v Nato?’ Odvrnil sem mu: ‘V Nato se ne vabi, za v Nato se države prijavijo.’ In rekel mi je: ‘No, nočemo biti v vrsti z državami, ki niso pomembne,’” se spominja Robertson.

Reuters
Ruski predsednik Vladimir Putin ob obrambnem ministru Sergeju Šojguju.

Izjave nekdanjega prvega moža Nata so v skladu z besedami, ki jih je Putin tik pred nastopom svojega mandata izrekel v pogovoru z novinarjem Davidom Frostom za britansko televizijo BBC. Tedaj je dejal, da ne izključuje možnosti, da bi se pridružili Natu, če bo zveza v račun vzela tudi poglede Rusije, “kot enakopravne partnerice.” Ob tem je izjavil še, da si Nato težko predstavlja kot sovražnika. “Rusija je del evropske kulture. Ne morem si predstavljati svoje države, izolirane od Evrope in od tega, čemur večkrat pravimo civilizirani svet,” je dejal pred več kot 21 leti.

A integracije rusije v evroatlantski politični prostor se ni nikoli zgodila. Leta 2004 pa so se odnosi poslabšali. Najprej s tako imenovano “oranžno revolucijo” v Ukrajini, ki je na vrh države ustoličila anti-ruskega in pro-zahodnega kandidata Viktorja Juščenka, nato pa še s širitvijo zveze Nato na vzhod, z vstopom Romunije, Bolgarije, Slovaške, Slovenije, Latvije, Estonije in Litve. Albanija in Hrvaška sta sledili leta 2009.