V začetku septembra leta 1961 se je v prestolnici tedanje Jugoslavije na konferenci zbralo 25 predstavnikov držav ter 40 protikolonialnih in osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument “O načelih neuvrščenih” kot alternativo blokovski razdelitvi. Gibanje neuvrščenih, ki se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja, je imelo izredno pomembno vlogo v svetovni politiki v naslednjih 30 letih ter vse do konca hladne vojne.

Srbija, sicer opazovalka, skupaj s predsedujočim Azerbajdžanom, gosti delegacije iz 105 držav in 11 mednarodnih organizacij. Med gosti so tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov in delegacija Turčije, ki je članica Nata. Slovenijo zastopa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan.

Svet se je spremenil

Okoli 550 udeležencev se je zbralo v močno zastraženem Beogradu. Gibanje neuvrščenih ima sicer 120 članic in 17 opazovalk, med katerimi so tudi države nekdanje Jugoslavije z izjemo Slovenije, Makedonije in Kosova. Gibanje je izgubilo večino vpliva, čeprav glavna vodila – mir, enakost, sodelovanje,  ostajajo enaka, sporočajo iz Beograda. Svet se je spremenil, bistveno bolj zapletenih izzivov je vse več.

Prvi dan je minil v znamenju pozivov k odločnejšemu boju proti podnebnim spremembam in k pomoči. Kritike pa so letele predvsem na račun kopičenja cepiv proti koronavirusu v bogatih zahodnih držav.

"Velesile so še vedno močne kot pred 60 leti, kar je poudarila pandemija covida-19, in neprimerna politika cepilnega nacionalizma, ki smo ji priča," je poudaril predsednik ene izmed ustanoviteljic gibanja – Gane Nana Akufo-Addo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da neenakost pri dostopu do cepiv "omogoča razvoj in divjanje novih različic bolezni, krive so za milijone novih smrti".

Gibanje neuvrščenih 3
Profimedia
Tito na prvem srečanju neuvrščenih.

Na sestanku na Brionih v juliju leta 1956 so se Josip Broz Tito, Džavaharlal Nehru in Gamal Abdel Naser kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta dogovorili za bodočo politiko združevanja neodvisnih držav, ki niso pripadali nobenemu od blokov v času hladne vojne. Poleg Tita, Naserja in Nehruja med ustanovitelje Gibanja neuvrščenih štejemo še indonezijskega voditelja Ahmeda Sukarna in predsednika Gane Kwameja Nkrumaha. Poleg Tita, ki je bil tudi prvi Generalni sekretar gibanja neuvrščenih, je isto funkcijo v letih 1989-90 opravljal tudi bivši jugoslovanski in slovenski predsednik Janez Drnovšek.

S koncem hladne vojne in razpadom ene od ustanovnih članic Jugoslavije je gibanje izgubilo na pomenu in vplivu. Gibanje trenutno še vedno združuje 120 stalnih članic in 17 članic, ki imajo status opazovalke. Zadnje tri konference gibanja neuvrščenih so bile leta 2012 v Iranu, leta 2016 v Venezueli in pred dvema letoma v Azerbajdžanu.