Odvetnica Nataša Pirc Musar je na pobudo urednika strokovne revije Odvetnik pripravila zapis, ki je nekakšen povzetek dogajanja v zadnjem letu in pol, ko vlada z odloki omejuje naše življenje, pri tem pa večkrat pozabi na človekove pravice, hierarhijo pravnih aktov in pomen demokracije. Nataša Pirc Musar je ena tistih odvetnic, ki najaktivneje opozarjajo na pravne napake vlade tudi na sodiščih. Med drugim zastopa sindikat policistov pri dokazovanju neustavnosti odloka, ki v javni upravi zapoveduje ukrep PC, vložila pa je tudi kazensko ovadbo zoper direktorja vladnega urada za komuniciranje zaradi nespoštovanja zakona, ki nalaga plačilo STA za opravljeno javno službo. V zapisu z naslovom »Vladanje z odloki je nedvomno udobno in hitro, ampak …« Nataša Pirc Musar trdi, da je pojav, ko v času epidemije koronavirusa vlada z odloki ureja zadeve, ki bi morale biti zapisane v zakonih, hkrati nenavaden in skrb vzbujajoč. Kot pravi, »ni sporno, da je treba epidemijo in širjenje virusa zaustavljati z ustreznimi ukrepi. A da za to žrtvujemo pravno državo, je vendarle preveč.«

Odvetniška dilema

Pirc Musarjeva je zapisala, da so odvetniki postavljeni v položaj, v katerem morajo v korist svojih strank najprej podvomiti o samih predpisih. Izpostavlja odloke, ki se navezujejo na Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), kjer je bilo treba na začetku vladanja z odloki preverjati, ali je bil ta sploh objavljen na ustrezen način, po odločitvi ustavnega sodišča, ali se opira na del ZNB, ki je že bil spoznan za neustavnega, ali ureja materijo (poseg v človekove pravice), ki bi jo smel urejati samo zakon. Ob tem opozarja, da vsi dvomi o ZNB (in z njim povezanih odlokih) še zdaleč niso rešeni. »Do zdaj se na primer nismo lotili vprašanja, ali 39. člen ZNB, kakršen pač je, sploh omogoča omejevanje ponujanja storitev, saj četrti odstavek govori o omejevanju prometa posameznih vrst blaga in izdelkov – nič pa o storitvah,« izpostavlja odvetnica še eno izmed tem, ki bo zagotovo prišla do sodnih dvoran.

Puhli vladni izgovori

Pirc Musarjeva v članku zelo enostavno ovrže vse vladne izgovore za to, da se državi vlada z odloki. Vlada namreč rada poudarja, da ob epidemiji ni časa za dolgotrajno zakonodajno proceduro. »Val okužb spomladi 2020 je dal dovolj naukov za ukrepe, ki bi jih morali upoštevati v DSO in tudi marsikje drugje, a se je vlada ukvarjala z vsem drugim – od vojne s Slovensko tiskovno agencijo (STA) do menjav v policiji. Že junija 2020 je ustavno sodišče opozorilo na neprimernost sprejemanja ukrepov brez ustreznih strokovnih utemeljitev, pa jih še do danes nimamo. Strokovna utemeljitev namreč pomeni, da jo podajo strokovnjaki, usposobljeni za konkretno področje (borba z epidemijo brez epidemiologov je nekoliko nenavadna), in da gre za utemeljitev, zasnovano na podatkih in študijah, ne pa za izražanje mnenja nekega posameznika ali skupine. Pred poletjem 2020 je bil napovedan jesenski val epidemije – vendar je bilo v oktobru sledenje stikom (contact tracing) zaradi kadrovske podhranjenosti sledilcev omejeno na najbolj osnoven protokol. Pol leta je dovolj ne le za pripravo ukrepov, ampak tudi za vsakršno zakonodajno proceduro. Pomanjkanje časa je torej argument, s katerim vlada prikriva lastno nesposobnost za pravočasne priprave in upravičuje nespoštovanje ustavnega reda pri sprejemanju predpisov. V senci tega na podoben način potekajo nabave, ob kreativni uporabi sistema javnih naročil – ker se pač mudi … Nepremišljenost pri sprejemanju odlokov in, bojim se, zavestno ignoriranje ustavne skladnosti ter hierarhije predpisov prav silita v razmislek: zakaj? Gre za nesposobnost, oblastniško aroganco ali premišljen načrt?« zapiše Musarjeva.

Nataša Pirc Musar
Sašo Švigelj
Nataša Pirc Musar trdi, da v politiko ne bo stopila, čeprav so jo določene stranke že snubile.

Najprej zakonitost, nato učinkovitost

Dotaknila se je tudi izgovora, da so odloki bolj učinkoviti, in poudarila, da nikakor ne smemo učinkovitosti postavljati pred ustavnost in zakonitost, saj se hitro lahko znajdemo na »spolzkem terenu«. »Če lahko arbitrarno in z odlokom posežemo v eno človekovo pravico (na primer v pravico do zasebnosti), zakaj ne bi še v katero drugo? Malo mučenja, pa bodo preiskovalni organi hitreje in učinkoviteje prišli do priznanja kaznivih dejanj …« je z absurdnim primerom pokazala na razlog za nedopustnost takega razmišljanja.

Upanje umre zadnje

Na koncu je zapisala še, da upa, »da sedanje vladne politike pri razgradnji pravne države ne vodi naklep. Da torej ne gre za premišljena dejanja, katerih cilj bi bil navaditi nas na način vladanja, ki precej bolj spominja na partijske dekrete iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja kot na moderne evropske demokracije. Upati moram, da gre za prehoden pojav.«

Razpadanje pravne države

Natašo Pirc Musar smo tudi poklicali in jo vprašali, kaj meni o tem, da vlada, kot kaže, načrtno ne spoštuje ne ustave, ne zakonov, ne sodnih odločb. »To so vprašanja, ki si jih zastavljam dnevno. Nespoštovanje sodnih odločba me osebno, ne samo kot pravnico, ampak kot državljanko izrazito skrbi. Ker se s tem negirajo odločitve sodišča, kakršnekoli že so.« Kot pravi, je to možno, ker v sistem ni vgrajene varovalke, da bi se nekoga kaznovalo, če sodne odločbe ne spoštuje. »Ker je to v razvitih demokracijah preprosto nepojmljivo. Nobena država na svetu nima prekrškovne določbe ali opredelitve kaznivega dejanja za primer, da se ne spoštujejo sodne odločbe. Tega preprosto ni. Ker se domneva, da se v demokratičnih državah to spoštuje. In zdaj se kaže popolna nemoč prava, pravnikov, tožilcev, odvetnikov, ko nekdo ne spoštuje zakonov, sodnih odločb,« nam je povedala Pirc Musarjeva. Kot opravi, nam pravna država razpada pred očmi. »Vsi gledamo, kaj bi lahko naredili, a v določenih segmentih imamo zvezane roke, ker je preprosto nepojmljivo, da nekdo ne spoštuje ustroja pravne države na način, kot se nam dogaja zdaj.«