Kdo bo nasledil Angelo Merkel?

Šlo bo na nož, na položaju kanclerja se vidita oba glavna kandidata

S.R.
26. 9. 2021, 18.06
Posodobljeno: 26. 9. 2021, 21.59
Deli članek:

Zlasti v Evropski Uniji, pa tudi v drugih državah po svetu, so bile danes vse oči uprte v dogajanje v Nemčiji. Rezultati vzporednih volitev kažejo na tesen rezultat, obe vodilni stranki CDU/CSU in SPD sta prejeli med 24 in 26 odstotki glasov.

Reuters
Kancler bo postal tisti kandidat, ki bo uspel sestaviti koalicijo.

Vložek ne bi mogel biti višji, nemški državljani so namreč danes odločali nič manj kot to, kdo bo vajeti države v roke prevzel po 16 letih vladavine Angele Merkel. V Nemčiji so namreč danes potekale 20. volitve zveznega parlamenta, človek oziroma stranka, ki vodi državo z enim najmočnejših gospodarstev na svetu, pa pomembno vpliva tudi na razmere v EU in Sloveniji, saj je naše gospodarstvo močno vpeto v nemškega.

Za kanclerski položaj so se potegovali trije kandidati: Armin Laschet (CDU/CSU), Olaf Scholz (SPD) in Annalena Baerbock (Zeleni). Še pred tednom dni so predvolilne ankete socialdemokratu Scholzu napovedovale razmeroma gladko zmago, a je Laschetu v zadnjem obdobju uspel preobrat, obetal pa se je tesen izid.

Reuters
Socialdemokrat Olaf Scholz si je po razglasitvi rezultatov vzporednih volitev privoščil pivo.

Na nož

Rezultati vzporednih volitev kažejo na tesno tekmo med strankami konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD). Po poročanju nemške javne radiotelevizije Deutsche Welle (DW) sta obe stranki prejeli okoli 25 odstotkov. Začasne uradne rezultate naj bi objavili po polnoči. Glede na posodobljene vzporedne volitve so socialdemokrati osvojili od 25,7 do 26 odstotkov glasov, kar je okoli pet odstotnih točk kot leta 2017. S tem bi prvič po letu 2002 socialdemokrati lahko osvojili več parlamentarnih sedežev kot konservativna unija, poroča STA. Tako ZDF kot ARD napovedujeta uniji CDU/CSU 24,5-odstotno podporo, s čimer bi konservativci dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Na zadnjih volitvah leta 2017 so osvojili 32,9 odstotka glasov.

Na tretjem mestu sledijo Zeleni, ki naj bi osvojili od 13,9 do 14,3 odstotka glasov. Pomembnejšo vlogo v koalicijskih pogajanjih pa bodo verjetno igrali še liberalci FDP, ki naj bi jih podprlo od 11,5 do 11,7 odstotka volivcev. Doslej največja opozicijska stranka, skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi osvojila 10,5 odstotka glasov. V parlament je verjetno uspelo priti še Levici, ki naj bi dobila pet odstotkov glasov, kar je tudi volilni prag, še poroča STA.

Glede na prve odzive iz obeh taborov najuspešnejših strank oboji v prvih rezultatih vidijo zmago. Kot poroča DW, je državni sekretar stranke SPD Lars Klingbeil dejal, da so se vrnili, da so jim volivci podelili jasen mandat in da želijo, da Scholz postane mandatar. Iz stranke CDU/CSU so na drugi strani dejali, da obstaja možnost prihodnje koalicije med CDU/CSU ter strankama Zeleni in FDP. Zelo na trnih so tudi v Levici, kjer bodo kot kaže do zadnjega trepetali, ali jim bo uspelo preseži 5-odstotni parlamentarni prag, od česar bo nato odvisno tudi sestavljanje morebitnih koalicij. Leva koalicija SPD, Zeleni in Levica je glede na rezultate vzporednih volitev malo verjetna. Verjetneje je, da bo v kakršne koli kombinacije vpletena FDP, ki je bliže konservativcem kot socialdemokratom.

Kljub negotovem rezultatu na volitvah je poskus oblikovanja koalicije napovedal tudi Laschet. Priznal je, da ni zadovoljen z rezultati volitev. Kot kaže se zaenkrat oba kandidata vidita na položaju prihodnjega nemškega kanclerja.