Volilna udeležba je bila 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike. Doslej je bila najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah leta 1993, ko je bila 50-odstotna. Volišča so bila sicer v petek odprta dve uri dlje, da bi med pandemijo covida-19 omogočili čim višjo udeležbo. Poznavalci pa so že pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba rekordno nizka zaradi poziva opozicije k bojkotu, pa tudi zato, ker so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize.

Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta. Dejal je, da si bodo prizadevali, "da bo upanje v prihodnost, ki je živo v srcih ljudi, še naprej raslo". Želi okrepiti zaupanje javnosti v vlado "za svetlo skupno življenje".

Že pred objavo delnih izidov so ostali trije kandidati, ki so se na volitvah potegovali za položaj, Raisiju čestitali za zmago. Rohani pa je v televizijskem nagovoru državljanom čestital za izbiro novega predsednika. Imena zmagovalca ni povedal, dejal je le, da ve, da je kandidat prejel zadostno število glasov in da je bil izvoljen ter da mu bo kasneje uradno čestital.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev "plačancev sovražnika". Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.

Možni naslednik Hameneja

60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o "velikem satanu". Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov. Uživa podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.

Tožilec je večji del svoje kariere. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Rohani. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja.

Kaj to pomeni za jedrski sporazum?

Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran. Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma - Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.

Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov.

Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.