Mehiška poslanska zbornica je v sredo sprejela zakon, s katerim je legalizirala uporabo konoplje za rekreativno, medicinsko in znanstveno uporabo. Za je glasovalo 316 poslancev, proti pa 129 poslancev v spodnjem domu mehiškega kongresa. Zakon dovoljuje uporabo konoplje starejšim od 18 let, ki bodo za nakup morali imeti dovoljenje.
Če bo predlog zakona na glasovanju potrdil tudi zgornji dom mehiškega kongresa, bo Mehika postala največji trg z legalno industrijo konoplje na svetu, kjer zdaj prednjačita Kanada in Urugvaj. Senat je sicer predlog zakona sprejel že novembra, a je spodnji dom sprejel popravke, ki jih morajo senatorji zdaj potrditi. To se pričakuje, kljub temu, da so se senatorji iz vrst konzervativnih Institucionaline revolucionarne stranke (PRI) in Stranke nacionalne akcije (PAN) izrekli proti zakonu. Tudi v senatu ima namreč večino socialdemokratska stranka mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja MORENA.
Obrador trdi, da bo zakon izboljšal varnost v državi, saj bo zmanjšal obseg nelegalne trgovine z mamili in posledično tudi nasilje, povezano s to trgovino. Zagovorniki zakona verjamejo, da bo zakon zmanjšal vpliv močnih narko-kartelov, ki vodijo donosno trgovino z mamili v državi.
"Danes pišemo zgodovino," je ob potrditvi predloga zakona v poslanski zbornici dejal poslanec Morene Simey Olvera. "S tem zapuščamo lažno prepričanje, da je konoplja del resnih zdravstvenih problemov v Mehiki."
Obrador je sicer že na začetku mandata uvedel nov pristop k zmanjšanju nasilja, povezanega z drogami. V okviru kampanje "Abrazos, no balazos" (objemi, ne krogle), si mehiške oblasti prizadevajo za boj proti revščini in neenakosti. Obrador je razglasil konec vojne proti drogam, ki je v dobrem desetletju terjala številne smrtne žrtve.
Vojna proti drogam v Mehiki se je začela konec leta 2006, ko je takrat novo izvoljeni desničarski predsednik Felipe Calderon aktiviral 20.000 vojakov za boj proti narko-kartelom. Do leta 2012, ko je Calderon zaključil z mandatom, je bilo zajetih ali likvidiranih več deset voditeljev kartelov. Calderonov konzervativni naslednik Enrique Pena Nieto je z vojno proti drogam nadaljeval.
Mehiška vojna proti drogam je na družbi pustila velike posledice. Od njenega začetka je bilo umorjenih več kot 300.000 ljudi. Mehiška vojska pa je bila večkrat obtožena zlorabe človekovih pravic.
