Oči sveta na Joeju Bidnu

Kdo je novi predsednik ZDA? Že leta 1979 je bil v Sloveniji

Antun Katalenić
7. 11. 2020, 17.45
Posodobljeno: 7. 11. 2020, 18.35
Deli članek:

Joe Biden, nekdanji mladi zvezdnik ameriške politike, je pri 77 letih postal najstarejši predsednik v zgodovini ZDA.

Reuters
Joe Biden v Sarajevu leta 1993.

Joseph Robinette Biden Jr. je polno ime novega ameriškega predsednika, ki ga bolje poznamo pod imenom Joe Biden. »Zaspani Joe«, kot ga je posmehljivo poimenoval tri leta mlajši konkurent za mesto predsednika Združenih držav Amerike Donald Trump, je očitno prepričal večino volivcev in bo v Beli hiši nadomestil najslavnejšega slovenskega zeta.

Povezave 77-letnega demokrata s Slovenijo niso tako tesne kot v primeru Trumpa, vemo pa, da je leta 1979 senator iz Delawara obiskal Ljubljano, ko je tudi spoznal predsednika takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Povod obiska je bila smrt enega najvplivnejših članov komunistične partije Edvarda Kardelja. Biden je takrat bil še novinec v ameriški politiki, ki je bil v senat izvoljen kot 29-letnik, kar ga še vedno uvršča med najmlajše posameznike, ki jim je to uspelo. A le nekaj tednov po izvolitvi se je Biden spogledoval z odstopom, potem ko ga je doletela osebna tragedija, ko je v prometni nesreči ostal brez žene in hčerke, hudo pa sta bila poškodovana še njegova sinova Hunter in Beau. To ni bila edina družinska tragedija za Bidna, saj je Beau leta 2015 preminil za posledicami raka.

Reuters
Z ženo Jill imata eno hčerko, še tri jih je imel v prejšnjem zakonu s pokojno ženo

Biden bo šele drugi predsednik za Johnom Kennedyjem, ki se opredeljuje za katolika.

Raznolika zapuščina

Kot najstarejši izmed štirih otrok se je Biden rodil med drugo svetovno vojno v družini srednjega sloja v Pensilvaniji. Njegov oče, katerega ime nosi Joseph, je bil mali poslovnež, zato je družina skupaj z njim izkušala obdobja debelih krav, kot tudi finančnih stisk. Joe mlajši je bil zelo uspešen študent in se je v politiko namenil po kratki pravniški karieri. V svetu, ki ga je poosebljala hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo, je Biden aktivno sodeloval v pogovorih s »sovražno« stranjo v več pogajanjih, glede zunanje politike pa je zavzel močno držo proti apartheidu, ki se je izoblikoval v Južnoafriški republiki. Doma v Združenih državah pa je medtem aktivno zagovarjal zakonodajne rešitve, ki so neposredno prizadele temnopolto manjšino; za svojo vlogo pri škodljivi reformi kazenskega zakonika se je lani tudi opravičil.

Zdi se, da so temnopolti Američani, ki tvorijo nekaj prek 13 odstotkov celotnega prebivalstva, Bidnu oprostili za pretekle grehe, saj so ga večinsko podprli na voliščih, čemur gre zahvala predvsem Baracku Obami, ki je bil predsednik ZDA med letoma 2009 in 2017. V obeh mandatih je Joe Biden opravljal vlogo podpredsednika, kjer je ohranjal vtis tesnega zaveznika priljubljenega predsednika. Preden se je zadovoljil s tem, da kandidira ob mladem senatorju iz Illinoisa, je Biden vodil lastno predsedniško kampanjo, a je od nje odstopil, saj je kaj kmalu postalo jasno, da ne uživa zadostne podpore znotraj Demokratske stranke. Še krajše je trajal njegov prvi poskus kandidature za leto 1988.

Reuters
V spominu javnosti je najbolj ostal kot podpredsednik Baracka Obame.

Pogost obiskovalec Balkana

Biden je svoj največji pečat kot senator pustil v zunanji politiki. Leta 1991 je bil med demokrati, ki so glasovali proti prvi zalivski vojni, najbolj pa se je angažiral ob izbruhu vojne po razpadu Jugoslavije, kjer je bil med prvimi, ki so zagovarjali posredovanje proti vojski bosanskih Srbov. Leta 1993 je tudi obiskal Beograd, kjer se je srečal s tamkajšnjim predsednikom Slobodanom Miloševićem, ki naj bi mu Biden po lastnem pričevanju v obraz dejal, da je vojni zločinec. Pozneje je senator podprl Nato intervencijo, ki je privedla do hitrejšega konca morije v Bosni in Hercegovini. Enako je storil tudi leta 1999, ko se je pričela vojna na Kosovu. V zanosu intervencij je Biden kot vodja senatnega odbora za zunanje zadeve dal zeleno luč vojnama v Afganistanu in Iraku. V primerjavi s kratkimi operacijami na Balkanu so Združene države za svojo »vojno proti terorizmu« plačale visoko ceno, Irak in Afganistan pa pahnile v kaos, iz katerega se še nista izvlekla kljub ogromnim naporom mednarodne skupnosti. Svoj prispevek k tema vojnama je kasneje obžaloval, a je nato kot podpredsednik Obame nadaljeval z zagovarjanjem intervencionistične politike ob krizah v Libiji, Siriji in Ukrajini.

Družinske vezi

Ravno v Ukrajini se je Biden zapletel v afero, ko naj bi posredoval pri zaposlitvi sina Hunterja. Hunter Biden, eden od štirih Joejevih otrok, je leta 2014 dobil mesto v upravi Burisme, enega največjih ukrajinskih plinskih podjetij. Imenovanje je pritegnilo pozornost javnosti in političnih nasprotnikov, saj je do njega prišlo kaj kmalu po tako imenovani majdanski revoluciji, ki je na oblast pripeljala Zahodu bolj naklonjene oblasti. Donald Trump, ki sam ne vidi težav v zaposlovanju članov svoje družine v vladi, je sam tudi poskušal uporabiti svoj vpliv nad Ukrajino, ko se je poskušal pogoditi s tamkajšnjim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da ukrajinsko tožilstvo preišče obtožbe o nepotizmu v plinskem podjetju. Tudi Hunterjev kasnejši angažma na Kitajskem je prišel pod lupo republikancev, ki Bidnu očitajo domnevno nezakonito obogatitev v tujini.

Pandemija v polnem razmahu

Ob predsedniški prisegi se bo Biden moral vendarle posvetiti Združenim državam Amerike, ki te dni delijo usodo z Evropo in beležijo ponovni dvig novookuženih s koronavirusom. V primerjavi s Trumpom Biden zagovarja nošenje mask in znatnejšo ustavitev javnega življenja. Pandemiji navkljub Biden ne zagovarja modela obveznega zavarovanja po vzoru vseh ostalih razvitih držav, prav tako ne ponuja jasnih odgovorov na vprašanje rasne neenakosti ali glede pomoči gospodarstvu in ljudem v času koronakrize. Ponuja pa bolj umirjeno komunikacijo ter bolj predvidljive ZDA na mednarodnem prizorišču.