Dramatična napoved

Število »podnebnih beguncev« naj bi preseglo milijardo, mnogi naj bi si zatočišče poiskali v Evropi

S.R.
9. 9. 2020, 10.03
Posodobljeno: 9. 9. 2020, 10.04
Deli članek:

Do leta 2050 bi se lahko zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, suše ter pomanjkanja hrane in vode po svetu razselilo več ko 1,2 milijarde ljudi, kažejo izsledki analize okoljskih groženj, s katerimi se srečuje in se bo srečeval celoten planet.

Profimedia
Težave naj bi predstavljal zlasti dostop do sladke vode.

Raziskovalci z Inštituta za ekonomijo in mir (IEP) v poročilu svarijo, da bo v naslednjih treh desetletjih znatno število »podnebnih beguncev,« katerih število naj bi po svetu preseglo 1,2 milijarde, zatočišče iskalo v Evropi. K tako številčnim migracijam naj bi prispevali predvsem rast prebivalstva, pomanjkanje dostopa do hrane in vode ter večja izpostavljenost naravnim katastrofam. 

Pri avstralskem inštitutu IEP, kjer letno objavljajo tudi globalna indeksa miru in terorizma, so analizo okoljskih groženj izdelali na podlagi podatkov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Ocenili so tudi, katere države in regije so najbolj ogrožene. Osredotočili so se na osem okoljskih groženj, in sicer nezanesljivost oskrbe s hrano, pomanjkanje vode, rast prebivalstva, poplave, suše, orkane ter dvigovanje morske gladine in temperatur. 

Večina od več kot milijarde podnebnih beguncev naj bi se selilo iz najbolj ranljivih območij podsaharske Afrike, Srednje Azije in Bližnjega Vzhoda. Kot je pojasnil ustanovitelj inštituta Steve Killelea, bo to imelo »hude družbene in politične posledice« tudi v razvitem svetu, ne samo v državah v razvoju. Iz poročila je razvidno, da bosta glavni gonili migracij pomanjkanje sladke vode in hrane. 

Slovenija z eno grožnjo

V okviru analize so ocenili, s katerimi grožnjami se bo posamezna država soočala in kakšna je njena sposobnost odziva nanje. Tako naj bi Indijo in Kitajsko v naslednjih desetletjih najbolj pestilo pomanjkanje vode, medtem ko naj bi se države, kot so Pakistan, Iran, Mozambik, Kenija in Madagaskar, srečale s kombinacijo groženj, njihova sposobnost na odziv nanje pa naj bi bila vse manjša. Sloveniji so v poročilu pripisali le eno grožnjo, in sicer dvig temperature.

Pomanjkanje sladke vode 

Killelea je po poročanju tiskovne agencije Reuters pojasnil, da na svetu danes razpolagamo s 60 odstotki manj sladke vode kot pred 50 leti, potrebe po hrani pa naj bi se v naslednjih 30 letih povečale za 50 odstotkov, kar naj bi bila v veliki meri posledica razmaha srednjega razreda v Aziji. 

Zelo povedno je tudi dejstvo, da kar 19 držav z največjim številom okoljskih groženj glede na globalni indeks miru spada tudi med 40 najmanj »mirnih« držav. Med njimi so denimo Afganistan, Sirija, Irak, Čad, Indija in Pakistan, pri čemer v poročilu izpostavljajo zlasti slednjega.V Pakistanu je stanje glede pitne in tudi sladke vode na sploh že danes kritično, grozijo pa mu poplave in težave v preskrbi s hrano. Gre za državo z največjim številom ljudi, ki jim grozi prisilna razselitev. Sledita mu Etiopija in Iran.