Turizem na prvem mestu?

Vodja zagrebške infekcijske klinike: "Kaj bo z zimskim turizom v Italiji, Sloveniji in Avstriji, bodo obupali nad svojimi smučišči, glede na to, da bo situacija bolj tvegana?"

A.S.
17. 8. 2020, 09.18
Posodobljeno: 17. 8. 2020, 14.09
Deli članek:

Na Hrvaškem zaradi porasta števila okužb s koronavirusom kot kaže niso tako zaskrbljeni.

Bobo
Večina novih primerov okužbe prihaja iz notranjosti Hrvaške in ne z obalnih območij.

Potem ko so v zadnjih dneh pri južnih sosedih zabeležili znaten porast števila novoodkritih okužb s koronavirusom, je Avstrija pozvala svoje državljane, naj nujno zapustijo Hrvaško. Pri severnih sosedih so danes začeli veljati strožji ukrepi za tiste, ki se vračajo iz Hrvaške. Odslej morajo ti turisti predložiti negativen test na koronavirus, ki ni starejši od 72 ur, sicer jih čaka karantena. Če testa niso opravili, ga lahko opravijo tudi v roku 48 ur po povratku, a morajo do rezultatov počakati v karanteni.

V Avstriji gneča zaradi testiranja, bo Slovenija sprejela podobne ukrepe kot njene sosede?

Mestne oblasti na Dunaju so že vzpostavile točko za hitro testiranje na prisotnost novega koronavirusa. Ta sicer ni namenjena zgolj avstrijskim turistom, ki se vračajo iz Hrvaške, a ravno ti povratniki tam povzročajo veliko gnečo. Na testiranje, ki je sicer brezplačno, pri čemer namesto odvzema brisa prvič uporabljajo »hitrejši« test z grgranjem, je bilo treba včeraj zvečer čakati več kot tri ure, situacija pa je spominjala na gnečo na mejnih prehodih, poročajo avstrijski mediji. Številni so se po uri ali dveh čakanja raje obrnili in odpravili domov.

Obvezno testiranje za vse, ki prihajajo iz Hrvaške, sta uveljavili tudi Srbija in Italija. V Sloveniji pa se bo popoldne minister za zdravje Tomaž Gantar sestal s predstavniki NIJZ in svetovalne skupine za covid-19, nato pa ima še predvideno srečanje s premierjem Janezom Janšo. Kakšne ukrepe bodo sprejeli za zajezitev vnosa okužb novega koronavirusa s Hrvaške, ni želel napovedati. Sam se zavzema za uvedbo karantene, a čez nekaj dni.

Kako so bodo odzvali južni sosedje?

O slovenskem, avstrijskem in italijanskem odzivu na porast primerov koronavirusa na Hrvaškem poročajo tudi hrvaški mediji, za informativno oddajo Dnevnik na hrvaški Nova TV pa je spregovoril tudi hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović. Ministra nadaljevanje turistične sezone še vedno ne skrbi. "Če spremljamo zadnje podatke, je na Hrvaškem 760 tisoč turistov, nekaj deset tisoč jih je še prišlo. Bolje bi bilo, da takšnih napovedi in ukrepov ne bi bilo, mi bomo naredili vse, da bi bili čim bolj uspešni, kar zadeva vprašanja turistične sezone," je povedal. Meni, da številke kažejo, da bodo turisti še prihajali, "ukrepi pa se lahko vedno spremenijo, ker niso vklesani v kamen", je ob tem pripomnil.

Na vprašanje, kako bo Hrvaška odgovorila Avstrijcem, ki so jih uvrstili na seznam epidemiološko rizičnih držav, je Božinović odgovoril, da Hrvaška ne razmišlja na podoben način: "Osredotočeni smo na naše interese". 

Oglasila se je tudi direktorica zagrebške klinike za infekcije Alemka Markotić, ki je prepričana, da bo število novoodkritih primerov tudi v naslednjih dneh višje, potem pa naj bi začeli beležiti upad novih okužb koronavirusa. "Mladost je sama po sebi vesela in svobodna, manj se boji. Jaz verjamem, da bodo mladi slišali naše apele," je povedala Markotićeva in izpostavila, da ne gre gledati le posameznih števil, temveč "celotno situacijo": "Poletje je, beležimo števila, ki bi bila v zimskem obdobju veliko bolj resna. Imamo več kot 90 odstotkov okuženih, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. Ne moremo gledati le višjih številk". 

Glede na 760 tisoč turistov, ki trenutno dopustujejo pri južnih sosedih, je Markotićeva dejala, da med njimi ni veliko okuženih. "Pravica vsake države je, da postavlja svoje ukrepe za svoje državljane. Večina turistov pa pravi, da se pri nas počuti bolj varno, kot v svojih državah. V Avstriji je več obolelih kot na Hrvaškem, beležijo dvakrat več umrlih kot Hrvaška. Slovenija je na podobnem kot mi, Italija pa ima 16-krat več smrtnih žrtev od Hrvaške. Hrvaški poleg tako dobre turistične sezone uspeva poskrbeti za varnost svojih državljanov in turistov. Večina obolelih ima blažje simptome. Tujcev na respiratorjih ni, bolnišnice niso polne turistov, to je nekaj dobrega," je povedala Markotićeva in zaključila: "Lahko se vprašamo, kaj bo z zimskim turizom v Italiji, Sloveniji in Avstriji, bodo obupali nad svojimi smučišči, glede na to, da bo situacija takrat veliko bolj tvegana". 

Capak: Na Hrvaškem danes zagotovo manj kot sto novookuženih

Pri južnih sosedih so v zadnjih 24 urah opravili 990 testiranj in potrdili 85 novih primerov okužbe s koronavirusom. Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (Hzjz) Krunoslav Capak je sicer priznal, da so čez vikend izvedli manj testiranj, "videli bomo, kakšne bodo številke jutri".

Kot je dejal, je v tesnem stiku s slovenskim Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Hrvaška pa se po njegovih besedah ne bo znašla na slovenskem rdečem seznamu, dokler ne bo imela 40 okuženih na 100.000 prebivalcev v štirinajstih dneh. 

Po njegovih besedah se je doslej na Hrvaškem po uradnih podatkih okužilo 54 turistov. Glede testiranja turistov na okužbo na novi koronavirus je dejal, da poteka pobuda, da bi se lahko turisti iz tistih držav, ki ob vrnitvi zahtevajo potrdilo, da niso okuženi, testirali na Hrvaškem. Tako so že organizirali testiranje na Cresu in Lošinju, potekajo pa tudi pogovori s turističnimi skupnostmi, da omogočijo testiranje tudi drugod, kar bi po njegovem morda podaljšalo sezono.

Le o "jesenskih ukrepih"

Hrvaški mediji zaenkrat poročajo le o uvedbi novih ukrepov, ki pa bi začeli veljati po končani turistični sezoni torej jeseni. Med temi so nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, tudi v delovnih okoljih, omejitev števila ljudi na porokah (to naj bi se gibalo okoli trideset) ter omejitev združevanja na javnih površinah, kar bo v praksi pomenilo, da bodo tisti, ki bodo želeli organizirati dogodek, morali za to priskrbeti večje območje, kjer lahko zagotovijo varno razdaljo med obiskovalci.

Kot kaže, pa hrvaške oblasti čakajo na odločitev ustavnega sodišča, ki naj bi dalo odgovor na vprašanje, ali so bile spremembe zakona o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi v skladu z ustavo. Nekateri namreč trdijo, da so te spremembe omogočile hrvaškemu štabu civilne zaščite odločanje o ukrepih, ki posegajo v ustavne pravice. Če bo ustavno sodišče potrdilo zakonitost štaba, bodo sledili ukrepi, med drugim je poleg omenjenih predvideno obvezno testiranje vseh zaposlenih v zdravstvu pred vrnitvijo v službo z dopusta ali z bolniške.