RAZISKAVE

Znanstveniki v boju s časom in izmuzljivim koronavirusom: kako pomagajo zdravila za HIV?

Žiga Kariž
2. 3. 2020, 20.10
Deli članek:

Dvajset ustanov z vsega sveta išče cepivo proti koronavirusu. Tisti, ki ga bo na tržišče spravil prvi, si lahko obeta ogromen zaslužek.

Dreamstime
Cepiva naj ne bi bilo prej kot v enem letu.

Medtem ko kaže, da se na Kitajskem izbruh koronavirusa počasi umirja, se število okuženih drugod po svetu še vedno povečuje. V Sloveniji do včeraj še ni bilo potrjenega primera okužbe, a to ne pomeni, da si Slovenci kaj manj želimo dobrih vesti o razvoju cepiva proti koronavirusu. BBC poroča, da cepivo trenutno razvija kar 20 farmacevtskih podjetij in inštitutov po svetu. Od tega, kdo bo našel cepivo, pa bo odvisna tudi njegova cena v prihodnosti. Če velika farmacevtska podjetja sama razvijejo cepivo, tudi sama določajo ceno. Če pri tem sodelujejo državno financirani raziskovalni laboratoriji oziroma podjetje prejme denarno pomoč za razvoj cepiva, pa mora pri oblikovanju cene upoštevati državne smernice. Ameriška vlada naj bi že namenila milijardo evrov za razvoj cepiva.

Spodbudne novice 

Farmacevtska podjetja pospešeno iščejo tudi način za čim hitrejše odkrivanje in diagnozo virusa. Izraelsko podjetje BATM naj bi tako začelo proizvajati hitre teste, ki naj bi izboljšali natančnost diagnosticiranja. 

V preteklih dneh je bilo v medijih objavljenih že več spodbudnih novic o tem, da naj bi bili znanstveniki zelo blizu odkritju cepiva. Ameriško podjetje Moderna iz Massachusettsa, farmacevtski gigant, je Nacionalnemu inštitutu za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v Bethesdi v Marylandu poslalo prvo pošiljko poskusnega cepiva proti koronavirusu, prve poskuse na prostovoljcih pa bodo začeli izvajati aprila. Tudi če bo vse potekalo po pričakovanjih, pa cepivo ne bo v uporabi do prihodnjega leta. Sicer poteka tudi več kliničnih preizkusov, katerih rezultati naj bi bili znani v nekaj tednih. Kitajci so genetski niz virusa objavili 10. januarja, Moderna pa se je v sodelovanju z NIAID nemudoma spravila na delo. Cepivo vsebuje nukleidne kisline z genetskimi kodami, ki celicam v človeškem telesu naročijo ustvarjanje določenih proteinov, ki ne okužijo osebe, ampak sprožijo imunski odziv.

Blizu tudi v Izraelu

Pri ustvarjanju cepiva v ZDA je sodelovalo okrog sto zaposlenih, ki so delali tudi ponoči in ob koncih tedna. Do 7. februarja so pripravili okoli 500 epruvetk cepiva, ki so ga poslali inštitutu NIAID. Uvodoma bodo opravili testiranja pri okoli 20 zdravih posameznikih. Če bodo uspešna – prvi rezultati bodo potrjeni šele julija ali avgusta –, bodo testiranje razširili na več sto tisoč ljudi, ne le v ZDA, ampak morda tudi na Kitajskem in drugje po svetu. Blizu odkritju naj bi bili tudi znanstveniki v Izraelu. Ti trdijo, da lahko izjemno hitro prilagodijo cepivo, ki ga trenutno uporabljajo za preprečevanje koronavirusa pri perutnini. Izvršni direktor Galilejskega znanstvenoraziskovalnega inštituta David Zigdon je izjavil, da bi lahko cepivo prilagodili v osmih do desetih tednih, še 90 dni pa bi potrebovali za začetek testiranj na ljudeh.

Ne samo cepivo, tudi zdravila

Prodaja priljubljenega piva Corona je od pojava virusa zabeležila več kot petodstotno rast. 

A strokovnjaki opozarjajo, da cepiva za množično uporabo zagotovo ne bo prej kot v enem letu. Učinkovine, ki jih raziskovalci na ameriškem trgu dajo v klinična testiranja, te teste prestanejo v le šestih odstotkih. Glede na izjave uradnikov iz ameriške FDA, organa, ki je pristojen za izdajo novih zdravil na trg, je bolj verjetno, da bodo prej kot cepivo razvili zdravilo za tiste, ki so že okuženi z virusom. Podjetje Gilead je tako obudilo raziskave, ki so jih začeli že pred leti, ob pojavu sarsa in mersa. Zdravilo remdesivir naj bi tako že testirali na Kitajskem. Zanimiv pristop so uporabili zdravniki v sosednji Hrvaški; okužene zdravijo kar s kombinacijo zdravil, ki jo sicer prejemajo bolniki z virusom HIV. Tovrstno terapijo so prvič uporabili na Tajskem, in kot so poročali, naj bi jim eno bolnico uspelo celo pozdraviti.

Nori zaslužki

Podjetja, ki so objavila, da so se lotila razvoja cepiva, beležijo veliko rast vrednosti delnic. Biotehnološki gigant Moderna, vreden deset milijard dolarjev, je tako prvi skok vrednosti (z 19 na 23 dolarjev na delnico) zabeležil 10. februarja, ob objavi, da naj bi že imeli poskusno cepivo, pa je vrednost njihove delnice poskočila na 29 dolarjev. Vrednost delnice podjetja Gilead je zrasla s 66 na 74 dolarjev, rekord pa so postavile delnice podjetja Vir Biotechnology, katerih vrednost se je s 16 dolarjev povzpela na kar 60 dolarjev. Razlog povišanja vrednosti pa je objava sodelovanja med podjetjem VIR in kitajskim podjetjem WuXi, ki prav tako išče cepivo za koronavirus.