Bolivijski predsednik odstopil

Državni udar? Evo Morales naj bi se skrival pred pučisti in policijo

S.R./STA
11. 11. 2019, 07.26
Posodobljeno: 11. 11. 2019, 07.40
Deli članek:

Bolivijski predsednik Evo Morales je včeraj v televizijskem nagovoru sporočil svoj odstop. K slednjemu sta ga pozvala tudi vodja bolivijskih oboroženih sil in vodja policije. Državo sicer vse od oktobrskih predsedniških volitev zaradi spornih izidov pretresajo protesti.

Reuters
Evo Morales je včeraj odstopil.

Morales je po odstopu v nedeljo zvečer opozoril, da je v državi prišlo do državnega udara. Dejal je, da so nasilne skupine napadle tudi njegov dom in da "pučisti uničujejo vladavino prava". Dejal je še, da se policija pripravlja na njegovo aretacijo, a so to v policiji že zanikali. Morales je odstop sporočil v nedeljskem televizijskem nagovoru, potem ko sta ga k temu pozvala tudi vodji bolivijske vojske in policije. Nato je izjavil, da ima policija nalog za njegovo aretacijo. 

"Izjavljam svetu in prebivalcem Bolivije, da je predstavnik policije javno sporočil, da ima navodila za izvršitev ukaza, da se me nezakonito prime," je tvitnil Morales. Tudi konservativni opozicijski voditelj Luis Fernando Camacho je navedel podobno, da naj bi se pripravljala aretacija Moralesa. "Vojska je odvzela njegovo predsedniško letalo, on pa se skriva v Chapareju. Prihajajo ponj," je dejal. 

Profimedia
Izgredi v Boliviji.

Policija zanika

Načelnik policije Vladimir Yuri Calderon je vendarle za nacionalno televizijo pojasnil, da takega ukaza ni. Prav tako je zatrdil, da ne nameravajo prijeti nobenega od ministrov iz Moralesove administracije. Prijeta sta bila le predsednica volilne komisije Maria Choque Quispe in njen namestnik Antonio Costas, je sporočila policija. Skupno naj bi bilo prijetih 25 vodilnih predstavnikov lokalnih volilnih oblasti, ker naj bi bili vpleteni v volilne nepravilnosti. 

Morales je v svojem odstopnem nagovoru sicer izrazil upanje, da bo to pomirilo proteste. Ti so izbruhnili pred tremi tedni po spornih volitvah, na katerih je Morales sumljivo zmagal že v prvem krogu. V protestih so umrli najmanj trije ljudje, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih.

Vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi se protesti umirjali. Protestniki so v nedeljo napadli in zasedli venezuelsko veleposlaništvo v La Pazu, potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro - velik zaveznik Moralesa - nedeljske dogodke v Boliviji označil za državni udar. Moralesa so sicer podprli tudi v Kubi in Argentini, Mehika pa mu je celo ponudila azil.

Profimedia
Izgredi v Boliviji.

Vrsta nepravilnosti

Morales je sicer že pred tem napovedal, da bo "sklical nove volitve, ki bodo Bolivijcem omogočile, da demokratično izvolijo nove oblasti". Dodal je, da bo volitve izvedla nova volilna komisija.

Za razpis volitev se je odločil, potem ko je Organizacija ameriških držav (OAS), ki je preverila potek in rezultate oktobrskih volitev, pozvala k njihovi razveljavitvi, saj so ugotovili vrsto "nepravilnosti". "Manipulacije z računalniškimi sistemi so tako obsežne, da jih mora Bolivija temeljito preiskati, da bi jim prišla do dna in ugotovila odgovornost v tem resnem primeru," so poudarili. Zato niso mogli potrditi Moralesove zmage, so dodali. 

"Prvi krog volitev 20. oktobra mora biti razveljavljen, volilni proces pa se mora začeti znova," so sporočili. Prvi krog predsedniških volitev je treba ponoviti takoj, ko bo vzpostavljena nova volilna komisija, je pozval OAS. 

Morales je po navedbah aktualne volilne komisije na volitvah prejel 47,08 odstotka glasov podpore, njegov glavni tekmec Mesa pa 36,51 odstotka. Dosedanji predsednik je osvojil več kot 40 odstotkov glasov in drugouvrščenega tekmeca prehitel za 10 odstotnih točk. Tako je za las zmagal že v prvem krogu ter osvojil četrti mandat, a zdaj bodo te volitve razveljavili. 

Vse od predsedniških volitev 20. oktobra Bolivijo pretresajo izgredi med pristaši različnih političnih taborov. Moralesovi nasprotniki oporekajo njegovi zmagi v prvem krogu volitev.