Trump je sporočil, da so sestrelili iransko brezpilotno letalo in dodal, da si ZDA pridržujejo pravico do obrambe osebja, objektov in interesov ter pozivajo vse države k obsodbi iranskih poskusov oviranja svobodne plovbe in svetovne trgovine.

Tiskovni predstavnik Pentagona Jonathan Hoffman je potem potrdil, da so iransko letečo napravo sklatili okoli desete ure po krajevnem času v četrtek v mednarodnih vodah. "Brezpilotni sistem s fiksnimi krili se je približal Boxerju do razdalje, s katere bi ga lahko ogrožal. Ladja je ukrepala obrambno, da zagotovi varnost ladje in posadke," je sporočil Hoffman.

Na kakšen način so Američani sneli z neba iransko brezpilotno letalo, uradno ni znano. Na televiziji CNN so navajali zaupne vire, da letala niso sestrelili, ampak sklatili z neba z motenjem radijskega signala. Brezpilotno letalo naj bi se Boxerju približalo na kilometer in zanemarjalo pozive k umiku.

USS Boxer
Profimedia
Ameriška amfibijska vojna ladja USS Boxer.

Iran odgovarja: ZDA po pomoti sestrelile svoj dron

Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči je medtem zatrdil, da Iran v zadnjem času ni izgubil nobenega brezpilotnega letala in da so morda ZDA v četrtek nad Hormuško ožino sestrelile svoj dron.

"V Hormuški ožini ali kje drugje nismo izgubili nobenega drona. Bojim se, da je ameriška ladja USS Boxer po pomoti sestrelila ameriško brezpilotno letalo," je dejal Aragči. V iranski vojski so prav tako pojasnili, da so se vsi njihovi droni varno vrnili v baze. "Ni bilo poročil o konfrontacijah z ameriškim USS Boxerjem," so poudarili.

Tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif, ki se nahaja na sedežu ZN v New Yorku, je kmalu po objavi novice v ameriških medijih dejal, da ne ve nič o kakšni sestrelitvi. Je pa povedal, da so bili kmalu po sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala 20. junija v okolici četrtkovega incidenta, le nekaj minut stran od vojne z ZDA.

Iran trdi, da je bilo ameriško letalo v njegovem zračnem prostoru, ZDA trdijo, da je bilo v mednarodnem. Trump je potem zaradi sestrelitve skorajda bombardiral Iran, vendar naj bi si premislil, ko je slišal, da bodo človeške žrtve.

iranska vojna mornarica, čoln,
Profimedia
Čolni iranske vojne mornarice.

Po umiku ZDA iz sporazuma napetosti naraščajo

Napetosti med ZDA in Iranom naraščajo, odkar so se ZDA po odločitvi Trumpa lani enostransko umaknile iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu iz leta 2015 in začele znova uvajati sankcije proti Teheranu.

ZDA so proti Perzijskemu zalivu poslale tudi letalonosilko Abraham Lincoln skupaj z drugimi vojaškimi ladjami, v okolico pa dodatna vojaška letala in protiraketne sisteme patriot.

Zarif je v New Yorku dejal, da so ZDA sebe in svet potisnile na rob prepada in skušajo s sankcijami izstradati Irance ter izprazniti iranski proračun. Namignil je tudi, da lahko iranski parlament pospeši ratifikacijo sporazuma z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), ki zadeva dostop inšpektorjev do iranskih jedrskih objektov.

Ratifikacija naj bi bila predvidena šele leta 2023, vendar je Zarif dejal, da bi to lahko pospešili, če ZDA umaknejo sankcije.

Ministrstvo za finance ZDA je v četrtek ravno nasprotno uvedlo dodatne sankcije, tokrat proti podjetjem in posameznikom iz Irana, Belgije in Kitajske, ki naj bi Iranu pomagali priti do občutljivih jedrskih materialov.