wbe
IJS
Mehanizem epidemiologije odpadnih vod.

Epidemiologija odpadnih vod (WBE) je inovativni pristop za ocenjevanje porabe drog na območju določene populacije, ki ga pokriva čistilna naprava. S to metodo analiziramo vsebnosti posameznih drog v odpadnih vodah in z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave ocenimo uporabo drog pri ljudeh, ki prebivajo ali se zadržujejo na izbranih območjih.

Leta 2017 so se raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan pridružili evropskemu projektu za analizo odpadnih vod, ki ga podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

V letu 2017 je bilo v projekt vključenih 73 mest iz 23 držav, vključno z Ljubljano, leta 2018 pa že 85 mest v 27 državah, vključno z Ljubljano, Mariborom in Domžale-Kamnikom.

V Ljubljani pričakovano največ drog, a še vedno pod evropskim povprečjem

Rezultati analize iz leta 2018 kažejo, da ima v Sloveniji najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog Ljubljana, vsa tri preučevana slovenska mesta pa so uvrščena na sredino ali v spodnjo polovico. Tudi v Ljubljani se je vsebnost biomarkerjev glede na leto 2017 zmanjšala, a raziskovalci opozarjajo, da dve zaporedni leti nista dovolj za določitev trenda.

čistilna naprava
STA
Čistilna naprava

Podatki iz vseh treh slovenskih čistilnih naprav se uvrščajo nekje v spodnjo sredino po zaznani uporabi kokaina

Pri uporabi droge MDMA, na ulici znane pod imenom ekstazi, se Ljubljana uvršča malce nad povprečje, Maribor in Domžale-Kamnik pa sta krepko pod povprečjem.

Prav tako sta Ljubljana in Domžale-Kamnik bila lani pod povprečjem glede vsebnosti kanabinoida THC v odpadnih vodah.

Za amfetamin in metamfetamin so vsa vključena slovenska mesta globoko pod povprečjem.

Raziskava sicer kaže, da je v Sloveniji najbolj množično uporabljena droga konoplja, sledi kokain, amfetaminske droge in ostale prepovedane droge pa se pojavljajo redkeje.

Drugo leto rezulati iz petih slovenskih mest

V marcu in aprilu 2019 ponovno poteka odvzem vzorcev odpadne vode. Letos bo v študijo vključenih kar pet slovenskih čistilnih naprav: Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Domžale–Kamnik in Koper.