V tretjem poskusu

Obrat na levo v Mehiki

G.G./STA
2. 7. 2018, 07.20
Posodobljeno: 2. 7. 2018, 08.16
Deli članek:

Na predsedniških volitvah v Mehiki je zmagal levo usmerjeni voditelj gibanja Morena Andres Manuel Lopez Obrador, bolj znan s kratico AMLO.

Profimedia
Andres Manuel Lopez Obrador

 Nekdanjemu županu prestolnice Ciudad de Mexico je po porazu leta 2006 in 2012 tako v tretje uspelo s podporo 53 odstotkov glasov. Ostali kandidati so že priznali poraz.

Po uradnih ocenah volilne komisije je Lopez Obrador zmagal s 53 do 53,8 odstotka glasov. Drugouvrščeni je kandidat konservativne koalicije Za Mehiko naprej Ricardo Anaya, ki je prejel več kot polovico glasov manj - med 22,1 in 22,8 odstotka. Sledi kandidat koalicije Vsi za Mehiko pod vodstvom vladajoče Institucionalne revolucionarne stranke (PRI) Jose Antonio Meade z med 15,7 in 16,3 odstotka glasov.

Obljublja globoke spremembe

Prvi levi predsednik v moderni zgodovini države Lopez Obrador je ob zmagi ponovil obljubo, da bo v državi uvedel globoke spremembe, hkrati pa zagotovil, da si želijo avtentično demokracijo in da ne želijo zgraditi diktature. Obljubil je, da bo varoval svoboščine, zasebni sektor, z ZDA pa sledil odnosom prijateljstva in sodelovanja.

Vzporedne ankete leta 2014 ustanovljeni stranki Morena Lopeza Obradorja napovedujejo tudi zmage na guvernerskih volitvah v zveznih državah Veracruz, Morelos, Chiapas in Tabasco, kakor tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer se obeta prva volilna zmaga ženske. Gre za znanstvenico in okoljevarstvenico Claudio Sheinbaum. Moreni se obeta tudi zmaga v spodnjem domu parlamenta, kar bi bil zgodovinski uspeh za stranko, ki se je prvič podala na nacionalne volitve.

Nedeljske volitve so bile največje v zgodovini Mehike, saj so poleg predsednika volili tudi osem guvernerjev zveznih držav in župana prestolnice, ki je posebna upravna enota, 500 članov zveznega kongresa in 128 zveznih senatorjev. V državi s 127,5 milijona prebivalcev je okrog 89 milijonov volilnih upravičencev dobilo priložnost oddati svoj glas za skupaj 3400 zveznih, državnih in lokalnih položajev.

Predsednik državne volilne komisije Lorenzo Cordova je dejal, da so volitve večinoma potekale mirno in brez večjih incidentov. Le štiri od skupaj 156.807 volišč pa niso odprli.

Ubitih 145 politikov

Kljub tem zagotovilom je bila tokratna volilna kampanja najbolj krvava doslej, saj je bilo od septembra lani po podatkih svetovalnega podjetja Ettelekt ubitih 145 politikov, med njimi več deset kandidatov. Na dan volitev je bil v državi Michoacan ustreljen eden od kandidatov Delavske stranke, v državi Puebla pa eden od kandidatov vladajoče PRI.

Nasilje z 25.000 umori v lanskem letu je bilo eden od razlogov za podporo večine volivcev Lopezu Obradorju ne glede na zaskrbljenost dela prebivalstva nad premikom države preveč v levo. Večina volivcev je tako zavrnila skoraj stoletno obdobje vladajoče PRI in konservativne Stranke nacionalne akcije (PAN), ki ju je Lopez Obrador označil za "mafijo moči".

Tržne reforme predsednika Enriqueja Pena Nieta še niso pokazale rezultatov in predsednik, ki zaradi ustavne omejitve na le en šestletni predsedniški mandat ni več mogel kandidirati, je skupaj s svojo stranko padel na "referendumu".

Lopez Obrador, ki je leta 2006 izgubil predsedniške volitve proti Felipeju Calderonu za le 0,56 odstotka glasov, je volivcem v zameno za podporo obljubil marsikaj. Napovedal je odločen boj proti korupciji, povišanje minimalne plače, boljši dostop do visokega izobraževanja, štipendije mladim, zagotovljena pripravništva, višje pokojnine in umik vojske z ulic. Nekdanjim predsednikom namerava odvzeti pokojnine, napoveduje prodajo novega predsedniškega letala, ki ga je kupil Pena Nieto, floto helikopterjev pa bo spremenil v reševalne za reveže. Obljubil je tudi, da se ne bo preselil v predsedniško palačo Los Pinos v središču mesta, ki ji pravi hiša strahov, veliko ploščad pred palačo, ki je sicer izjemno pripravna za množične demonstracije, pa namerava združiti z bližnjim parkom.

Lopez Obrador nasprotuje privatizaciji državnega premoženja, na primer naftne industrije, obljublja nadzor nad cenami hrane, subvencije kmetom in podobne ukrepe, ki so všeč prebivalstvu, vse bolj jeznemu zaradi naraščanja revščine, nasilja in izgube delovnih mest.