Novice Svet24

Med življenjem in smrtjo je naslov knjige, ki jo je napisal Milomir Stanković, ki je v ljubljanskem kliničnem centru zdravil Maršala Tita v zadnjih trenutkih njegovega življenja.

RTS

Zdravniki so sicer zaključili, da je maršal v dobrem zdravstvenem stanju, ogrožena je bila samo njegova noga. »Šlo je za okluzivno angiopatijo, ki ni bila posledica diabetesa. Bila je na arteriji na njegovem bedru, zato je bila ogrožena noga. Bil sem odgovoren, zato sem moral nekaj storiti. Tako sem ga poskušal nagovoriti, naj ga preučim s pomočjo zdravniškega posveta,« se spominja Stanković, ki je tedaj sam težko postavljal diagnozo, posvetovati pa se ni smel, saj so bili podatki o Titovem zdravju strogo zaupni.

Tito povrh ni želel pristati na amputacijo noge, trdi Stanković. »Če mi noga gre, tedaj si bom sodil sam,« je rekel svojim zdravnikom. Ko je moral v bolnišnico, so mu skrili pištolo, ki jo je skrbno hranil pri sebi, piše Stanković. Pri tem Titu nihče ni smel povedati, da je amputacija neizbežna. »Terapijo, ki ni delovala, so podaljševali v nedogled. Tako je bilo, vse dokler se noga ni posušila, ko pa se je, je začela zastrupljati organizem,« se spominja.

Moral plačati ceno za odlašanje

Po amputaciji je bil Stanković zadovoljen, saj je bila uspešna, vendar je Tito že moral plačati ceno za odlašanje. »Poskušali smo ga rešiti na vse mogoče načine; z infuzijami, transfuzijami,« piše Stanković in navaja, da so bile Titove zadnje besede: »Kaj vse to pomeni?« Kmalu zatem ni več mogel govoriti, do konca svojega življenja pa je bil na respiratorju in v umetni komi.