Janši osmi mandat

Janez Janša: To je verjetno najtežji mandat po letu 1992

K.A./STA
20. 5. 2017, 18.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Janez Janša je po skoraj četrt stoletja vodenja SDS na današnjem kongresu v Mariboru prevzel še en mandat za predsednika stranke. Podprlo ga je 666 delegatov, pet jih je bilo proti

STA
Janez Janša

Janša se je v nagovoru po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje. Poudaril je, da je bil minuli mandat težak in poln izzivov, "morda najtežji po letu 1992". Kot je dejal, so SDS namreč namenili "najmanj potisk na obrobje političnega prostora". Po njegovih navedbah je eno od pomembnih sporočil kongresa njihov odgovor na vprašanje, koliko časa se bodo še borili. Dokler bo to treba, z vsemi slabostmi in prednostmi, je dejal in dodal, da vedo, kam gredo.

V osrednjem kongresnem nagovoru je Janša sicer napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugo razrednosti v Sloveniji. Po njegovih besedah SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.

Je bil pa Janša tokrat zadnjič izvoljen na kongresu, saj so delegati potrdili statutarne spremembe, po katerih bodo predsednika stranke odslej volili na predkongresnih konferencah, in sicer neposredno vsi polnopravni člani. Podpredsednik SDS Zvone Černač je ob tem poudaril, da gre za pomembne spremembe, ki omogočajo nadaljnjo krepitev kadrovske zasedbe stranke in demokratičnega odločanja v stranki.

Spremembe se nanašajo tudi na članstvo, ki po novem ne obsega le članov, ampak tudi podpornike. Če torej določen član ne bi izpolnjeval svojih obveznosti, bi postal podpornik.

Kongres je danes izvolil tudi nadzorni ter izvršilni odbor stranke. Med kandidati za izvršilni odbor je največ glasov prejel Aleš Hojs, sicer nekdanji podpredsednik NSi.

Delegati so podprli nekaj programskih resolucij. Poleg nosilne z naslovom Slovenija v srcu, ki je bila tudi rdeča nit Janševega nagovora, so v posameznih dokumentih osvetlili še področja zdravstva, mladih, družine in delavskih pravic.

Reuters
Ostaja na čelu stranke.

V razpravi so se sicer med drugim pojavila različna stališča glede določb, v katerih opredeljujejo odnos do družine. Tako so med drugim zavrnili predlagano dopolnilo, da bi iz resolucije črtali določila, da bodo mladim družinam omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja, glavnica kredita pa bi bila zmanjšana za 20 odstotkov ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.

Zavrnili so tudi predlog dopolnila, s katerim bi zapisali, da je pravica do življenja temeljna človekova pravica in da se bo SDS borila za temeljne pravice vseh ljudi, tudi najšibkejših, nerojenih otrok.

Današnjega kongresa se je udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je v nagovoru podprl Janšo in stranko SDS. Prav tako so bili prisotni predsedniki nekaterih strank slovenskega desnega političnega pola, in sicer predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin.

Predsednica NSi Ljudmila Novak se mudi v tujini in je udeležencem kongresa poslala lepe želje z opravičilom. Za prisotnost na kongresu je pooblastila člana izvršilnega odbora NSi Janeza Pogorelca, ki pa so ga na vhodu zavrnili, in sicer z argumentom, da so se prepozno akreditirali in ker ni predsednik NSi.