Kongres stranke SDS

Janša: "Prihaja čas polaganja računov"

J.P./STA
20. 5. 2017, 14.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru na današnjem kongresu stranke v Mariboru napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji. Po njegovih besedah SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.

STA
Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi.

Janša se je v nagovoru dotaknil tako strankine in državne zgodovine kot njene prihodnosti. Prepričan je namreč, da se bo Slovenija kmalu zbudila. "Prihaja čas polaganja računov, prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki bo popisana v slovenskem jeziku, s slovensko pisavo in uporabili bomo isto abecedo, kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato, da to tranzicijo končno zaključimo," je med drugim izpostavil in bil kritičen tudi do politične levice in stanja v slovenskem sodstvu.

STA
Najboljša socialna politika je po njegovih besedah politika ustvarjanja novih delovnih mest.

Kulturna izmenjava, ne multikulturnost

Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi. "Družina bo postala investicijski projekt in ne zgolj neke socialne politike transferjev," je dejal in napovedal vzpostavitev novega ministrstva za družino, ločenega od socialnega resorja. "Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan," je opozoril.

Najboljša socialna politika je po njegovih besedah politika ustvarjanja novih delovnih mest. Na tisto, kar drugi vidijo kot probleme, bodo v SDS gledali kot na priložnosti, investitorje bodo usmerjali tja, kjer obstajajo potenciali za projekte.

"Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in kulturo in je odločilni sestavni del naše identitete," je še dejal.

V SDS namreč v priseljevanju ne vidijo rešitve za starajočo slovensko družbo, prav tako v tem ne vidijo politike solidarnosti. "V negotovih časih, ki so pred nami, je relativna homogenost Slovencev velika prednost, zato ne pristajamo na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več, kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika nima zveze s solidarnostjo, ampak želi spreminjati podobo Slovenije in strukturo volilnega telesa," je prepričan Janša.

STA
Izpostavil je prizadevanja SDS za razvoj visokega šolstva, vajeniški sistem, za vzpostavitev pokrajin in debirokratizacijo, vključno z zmanjševanjem števila predpisov, ki nas dušijo.

Naredili bodo red

Izpostavil je prizadevanja SDS za razvoj visokega šolstva, vajeniški sistem, za vzpostavitev pokrajin in debirokratizacijo, vključno z zmanjševanjem števila predpisov, ki nas dušijo. "Sproščena Slovenija ne bo temeljila na predpisih, pač pa zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti," je dejal in napovedal, da bodo v ospredje prišli tisti, ki dobro delajo in dobro gospodarijo.

"V zdravstvu bo SDS naredila red," je prepričan, pri čemer je izpostavil, da so utrujeni od govorjenja o reformi in jamranja, da ni denarja. "Reda ni. V zdravstvu je treba preprečit odtekanje denarja pri nakupu drage opreme in nameniti denar za nove zdravnike, kjer jih ni, krajšanje čakalnih dob in uvajanje napredka," je pojasnil.

Skupni izzivi

Dotaknil se je tudi zunanje politike in poudaril, da je SDS proevropska in pro Nato stranka. "A Evrope ne jemljemo zgolj kot francosko-nemški vlak, na katerem smo lahko le potniki. Lizbonsko pogodbo jemljemo resno, naši interesi so enakovredni drugim, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti," je med drugim izpostavil.

Prepričan je, da je Evropa izpostavljena nekaterim skupnim izzivom, pri čemer pa pri njihovem reševanju vidi pasivnost slovenske vlade. Z nereagiranjem na veliki migrantski val so naši oblastniki po njegovih besedah celo pomembno prispevali k napetostim in dezintegracijskim silnicam v Evropi. Ob tem je Madžarska "dokazala, da je schengensko mejo preprosto možno graditi", je dejal in se madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ki se tudi udeležuje kongresa, zahvalil, saj je s tem, ko je Madžarska branila schengensko mejo, branila tudi Slovenijo.

STA
V prizadevanjih je Janšo osebno in stranko podprl tudi Orban.

Ob tem je bil kritičen do vnovične vzpostavitve nadzora na slovenskih mejah proti Zahodu ter napovedal krepitev obrambnih sil, trud za mir v regiji in Evropi ter uporabo vseh možnosti, da "bo Slovenija stala in obstala".

V govoru je spomnil tudi na pretekle uspehe stranke, ki je večkrat zmagala na lokalnih, evropskih in enkrat tudi na državnozborskih volitvah. Zadnje so bile po besedah Janše ukradene, zato, kot je dejal, "imamo pravico, da terjamo, da bodo prihodnje volitve poštene". "Terjamo volitve, po katerih si lahko zmagovalci in poraženci sežejo v roke kot del iste celote, in delajo za skupno dobro, kot sodržavljani, sorojaki, sodelavci... Ko se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da je v slovenski prostor zakorakala normalnost," je med drugim ocenil.

Zatrdil je še, da bo SDS vztrajala "dokler bo treba, dokler ne bo Slovenija postala domovina za vse".

STA
Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo.

Orbanova podpora

V prizadevanjih je Janšo osebno in stranko podprl tudi Orban. Kot je izpostavil, je slovenskim, madžarskim in slovaškim demokratom skupna prihodnost srednje Evrope, ki predstavlja trdnjavo stare celine. Ob tem po Orbanovih besedah ne moremo mimo velike evropske razprave, ki temelji na vprašanju, ali migranti ali naše lastne družine.

Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo. Zaradi slednje je danes prost pretok delovne sile zamenjal nadzor na mejah, je prepričan.

Izpostavil je še, da bi moralo odločanje o ključnih vprašanjih ostati v rokah posameznih držav. "Sefi" z evropskimi vrednotami namreč po njegovem mnenju niso v Bruslju, temveč v srcih evropskih državljanov.