Jelinčič, ki je edini možni kandidat SNS za predsednika republike, je po kongresu povedal, da so ga danes vnovič izvolili za predsednika stranke, hkrati pa so Srečka Prijatelja, Zorana Stevanovića, Alenko Jelenovič in Janija Ivanušo izvolili za nove podpredsednike.
SNS, ki ima približno 7000 članov, je bila parlamentarna stranka vse od prvih državnozborskih volitev v zgodovini samostojne države leta 1992 pa do parlamentarnih volitev leta 2011. Takrat je namreč prejela 1,8 odstotka glasov volivcev in tako izpadla iz državnega zbora, vanj pa se ji ni uspelo vrniti niti na naslednjih volitvah leta 2014. SNS, ki je ves čas svojega parlamentarnega življenja preživela v opoziciji, je doslej s svojimi kandidati sodelovala tudi na predsedniških, evropskih in lokalnih volitvah. Jelinčič se je za predsedniški položaj doslej potegoval že dvakrat - leta 2002 in leta 2007, ko je v prvem krogu volitev zbral dobrih 19 odstotkov glasov.
Približno 90 udeležencev je predvsem razpravljalo o novem in bolj razpoznavnem strankinem logotipu, sprejeli so več sprememb statuta in ga poenostavili, poudarili so tudi, da so proti EU.
Namreč: "to, kar se dogaja, da nas tolčejo z vseh koncev in krajev, da nam jemljejo identiteto in še tisto malo suverenosti, kar nam je je ostalo, ne more biti opravičilo za to, da vztrajamo v tej združbi," je pojasnil predsednik SNS.
Razpravljali so tudi o kandidaturi za predsednika republike in se soglasno odločili, da končno odločitev prestavijo na jesen. Jelinčič je dodal, da bo on do takrat vodil predvolilno kampanjo, kot jo je tudi doslej. "Vendar pa je prvenstveni namen SNS osvojitev ponovnega vstopa v DZ, kajti v parlamentu lahko naredimo nekaj za državo, kot predsednik pa bolj malo. Še posebej zdaj, ko je Pahor degradiral predsedniško funkcijo na raven nekega čistilca, smetarja, pomožnega peka in podobno," je izpostavil.
Prvak SNS je nadaljeval, da je bil eden od sklepov kongresa tudi to, da ne bodo več opozicijska stranka in da nameravajo vstopiti v vlado. Če bo SNS to uspelo, je v prvi vrsti napovedal "zelo ostro" ureditev sodnega sistema s črtanjem sodniških trajnih mandatov, uvedbo kazensko-finančne odgovornosti za sodnike, tožilce, inšpektorje in druge, ter spremembo člena o obratnem dokaznem bremenu.
Med drugim je potrebno spremeniti tudi davčno zakonodajo in področje zdravstva, vse potrebno pa bi se "brez sentimentalnosti in z željo pomagati slovenskim državljanom in slovenski državi" dalo spremeniti v prvih treh mesecih nove vladavine, je še ocenil Jelinčič.
