Grožnji s spopadom navkljub

ZDA bodo Kitajski blokirale dostop do otokov

B.K.
24. 1. 2017, 12.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nova ameriška administracija, pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, se podaja v nevarne vode. Kitajski želi preprečiti uporabo otokov v Južnokitajskem morju. Kitajska je že pred časom opozorila, da gre za nepotrebno eskalacijo konflikta, ki lahko vodi v oborožene spopade med velesilama.

Profimedia
Rex Tillerson

Previdna ameriška politika do Kitajske se končuje. To je postalo jasno po izjavi tiskovnega predstavnika Bele hiše Seana Spicerja, ki je omenil, da bodo ZDA preprečile Kitajski, da bi prevzela teritorij v mednarodnih vodah Južnokitajskega morja, povzroča tiskovna agencija Reuters.

»Gre za otoke, ki so dejansko v mednarodnih vodah in niso del Kitajske. Zagotovili bomo obrambo mednarodnih voda, da si jih ne prilasti ena država,« je na rutinskem brifingu novinarjev dejal Spicer. Kitajska sicer tako gradi nove umetne otoke, kot tudi zaseda tiste, ki naj bi bili v mednarodnih ali spornih vodah.

Agresivna drža do Kitajske je sicer pričakovana. Tako predsednik Donald Trump, kot kandidat za zunanjega ministra Rex Tillerson, sta namreč dejala, da bo potrebno do Kitajske pristopiti bolj trdo. »Kitajski moramo poslati jasen signal, da prvič - konča z gradnjo otokov in drugič - ne more več dostopati do teh otokov,« je dejal Tillerson v zaslišanju pred senatom prejšnji teden.

Reuters
Kitajska mornarica na otočju Spratly - Kitajska ga hoče zase, ZDA pravijo, da so otoki v mednarodnih vodah.

Na njegove besede se je Peking že odzval in opozoril, da bi ZDA morale »začeti z vojno,« če bi želele Kitajski ubraniti dostop do njenih otokov.

Tillerson, nekdanji izvršni direktor naftnega podjetja Exxon Mobil, sicer ni osvetlil, kako se bo lotil vzhodnoazijskega konkurenta. Analitiki sedaj ugotavljajo, da ni več mogoče izključiti možnosti oboroženega spopada med jedrskima velesilama.

Ameriška mornarica ima sicer dovolj vojaških sredstev za blokado kitajskega delovanja v Južnokitajskem morju, a poznavalci opozarjajo, da bi takšen manever lahko hitro prerasel v spopade. »Blokada – kar bi bilo realno potrebno za preprečitev dostopa – je vojno dejanje,« trdi Mira Rapp-Hooper iz Centra za novo ameriško varnost in poudarja, da takšno dejanje nima podlage v mednarodnem pravu.

Kitajska ambasada v Washingtonu se na navedbe Bele hiše še ni odzvala.