Za pospešeno opustitev jedrske energije se zavzemajo predvsem v vrstah opozicijskih zelenih in social demokratov. Ti pri referendumu vztrajajo že vse od leta 2011, ko je svet pretresla katastrofalna nesreča v nuklearki Fukušima. V švicarski vladi, pa tudi v panogi, medtem pospešeni opustitvi jedrske energije nasprotujejo in opozarjajo, da Švica v kratkem času ne bo zmogla nadomestiti zalog energije, pridobljene z obnovljivih virov.
Država se sicer ponaša z dejstvom, da dve tretjini vse energije proizvedejo s hidroelektrarnami, a so za proizvodnjo tretjine še vedno odgovorni jedrski reaktorji.
Švicarji so po poročanju tujih tiskovnih agencij glede vprašanja razdeljeni. Rezultati javnomnenjskih anket namreč kažejo, da so glasovi za in proti opustitvi praktično razdeljeni na pol.
Organizacije, ki nasprotujejo rabi jedrske energije, si prizadevajo, da bi Švica sledila Nemčiji, ki je po nesreči v Fukušimi zaprla 40 odstotkov jedrskih reaktorjev, ostale pa bo zaprla do leta 2022.
Če bodo pospešeno opustitev jedrske energije Švicarji podprli, bi to lahko po poročanju Reutersa državi povzročilo sedem milijard švicarskih frankov gospodarske škode, saj bo morala Švica reaktorje zapreti predčasno.
