Dan odločitve

Američani volijo: Clintonova dosegla prvo zmago proti Trumpu

M.K./STA
8. 11. 2016, 07.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Ameriške predsedniške volitve so se že začele in demokratka Hillary Clinton je dosegla prvo zmago proti republikancu Donaldu Trumpu.

Profimedia
Hillary Clinton je na svojem zadnjem predvolilnem zborovanju ljudi pozvala, naj volijo za nekaj in ne le proti nečemu.

V ZDA so se odprla volišča na današnjih predsedniških volitvah, prvi volivci pa so že oddali svoje glasove v težko pričakovanem končnem obračunu med demokratsko kandidatko Hillary Clinton in njenim republikanskim tekmecem Donaldom Trumpom. Prvi lahko glasujejo volivci v devetih ameriških zveznih državah na vzhodni obali.

Volišča so se odprla v Connecticutu, Indiani, Kentuckyju, Mainu, New Hampshiru, New Jerseyju, New Yorku, Vermontu in Virginii. Drugod po državi bodo volišča odprli pozneje. Več milijonov volivcev je svoje glasove že oddalo v predčasnem glasovanju, ki ga omogoča 34 držav in prestolnica Washington. 

Prvi kraj, ki od leta 1960 naprej takoj po polnoči na volilni torek prešteje in objavi svoje glasove, je sicer Dixville Notch. Tokrat je v kraju slavila Clintonova, ki so ji volivci zaupali štiri glasove, Donald Trump je dobil dva, po enega pa kandidat svobodnjakov Gary Johnson in Mitt Romney, ki ne kandidira. Udeležba na volitvah v kraju z 12 prebivalci je bila letos za 20 odstotkov nižja kot leta 2012, ko sta si demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney prvič v zgodovini zaselka razdelila po pet glasov.

STA
Idilični Dixville Notch od leta 1960 naprej prvi takoj po polnoči na volilni torek prešteje in objavi svoje glasove.

Prvič leta 1960 je republikanec Richard Nixon tam dobil devet glasov, volitve pa je na koncu dobil demokrat John F. Kennedy. Obama je sicer leta 2008 tam zmagal proti republikancu Johnu McCainu s 15 glasovi proti šestim in na koncu prišel v Belo hišo.Dixville Notch včasih pravilno napove izid volitev, včasih ne, skozi zgodovino pa je malce bolj naklonjen republikanskim kandidatom.

Bo 45. predsednik ali predsednica?

Po ZDA se bodo volitve sicer začele večinoma šele opoldne po srednjeevropskem času na vzhodni obali, nato pa se bodo volišča odpirala proti zahodu.

Volivci bodo odločili, ali bo 45. predsednik države postal kontroverzni milijarder, republikanec Donald Trump ali pa bo država dobila prvo predsednico, demokratko Hillary Clinton. Slednji ankete napovedujejo zmago, čeprav tesnejšo kot pred zadnjimi odkritji glede elektronske pošte.

Za predsedniški položaj se sicer potegujejo štirje kandidati, realne možnosti za zmago pa imata le Clintonova in Trump, pri čemer je glede na ankete v rahli prednosti prva. Kandidat za zmago potrebuje 270 od 538 elektorskih glasov, izid pa bo predvidoma znan v sredo zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času.

Potem ko je ameriška zvezna policija FBI 28. oktobra sporočila, da so odkrili novo elektronsko pošto, ki jo je prek zasebnega strežnika pošiljala Clintonova, ko je bila državna sekretarka, se ji je v anketah prednost pred Trumpom zmanjšala s 5,7 na 2,9 odstotne točke. FBI je sicer v nedeljo sporočil, da v tej pošti ni ničesar, kar bi zahtevalo kazensko ovadbo, a analitiki menijo, da je bila škoda demokratki že storjena.
Na splošnih volitvah bodo Američani poleg novega predsednika ZDA volili tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino članov senata.

V predstavniškem domu zveznega kongresa je republikanska večina najbrž prevelika za spremembo oblasti. Republikanci imajo 247 sedežev, demokrati 188. Projekcije kažejo na morebitno zamenjavo od deset do 15 sedežev.

Drugače pa je v tekmi za večino v senatu, ki potrjuje mednarodne pogodbe ter kandidate za vladne in sodne položaje. Tu bo demokratska večina skoraj nujna, če bo Clintonova želela imenovati ustreznega kandidata na vrhovno sodišče. Republikanci imajo zdaj v senatu 54 sedežev, demokrati 44, dva pa sta formalno neodvisna.

Poleg številnih lokalnih volitev za župane ali državne kongrese bodo potekale tudi volitve za guvernerje 12 od skupno 50 zveznih držav.

Profimedia
Donald Trump je na zadnjem predvolilnem zborovanju zatrdil, da ankete lažejo in niso tesne, ampak bo na volitvah zmagal premočno.

Trump ob koncu kampanje ponovno po svoje, Clintonovi na pomoč tudi Obama

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je zadnje dni presenetljivo ostajal pri osrednjem sporočilu oziroma je demokratko Hillary Clinton kritiziral brez izpadov, po katerih je slovel, se je na koncu kampanje vrnil k svojim začetkom. V ponedeljek je večkrat zanemaril teleprompter in povedal nekaj krepkih.

V Sarasoti na Floridi se je pohvalil, da je zvezno vlado ZDA prisilil, da je objavila informacijo o rasti premij za zdravstveno zavarovanje v okvirju reforme predsednika Baracka Obame. Od začetka reforme naprej vlada vedno objavi statistiko z ocenami o gibanju cen premij in Trump je za to podobno zaslužen kot nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore za izum interneta.

V Severni Karolini je zatrdil, da je gledanost poklicne nogometne lige v ZDA zadnje čase strahovito padla, ker vsi Američani raje gledajo njega in njegova zborovanja. V New Hampshiru se je potem pohvalil, da je zanj volil zvezdnik ekipe New England Patriots Tom Brady, ki pa je zagotovil, da še ni volil.

Na enem od zborovanj je vzel v roko gumijasto masko s podobo njegovega obraza in se nekaj časa pridušal, kako je lepa in kako mu je všeč, dokler je ni zabrisal med občinstvo in Clintonovo obtožil, da je kriminalka. "Si lahko predstavljate, da jo gledate štiri leta v Beli hiši? Fuj," je dejal Trump o kandidatki.

V New Hampshiru na svojem zadnjem velikem zborovanju pa je ponovno ozmerjal demokratsko senatorko iz Massachusettsa Elizabeth Warren s "Pocahontas", ker je nekoč dejala, da ima nekaj indijanske krvi. "Grozna je, kot človek in kot senator, saj jo sovražijo vsi kolegi," je dejal Trump.

Profimedia
Hillary Clinton v družbi "težkokategornikov".

Hillary pomagali "težkokategorniki"

Clintonova je imela medtem veliko zborovanje pred množico 30.000 ljudi v Philadelphii, na pomoč pa so ji priskočili tudi drugi "težkokategorniki", kot sta predsednik ZDA Barack Obama in prva dama Michelle, njen mož Bill Clinton, hčerka Chelsea ter pevci Lady Gaga, Bruce Springsteen in Jon Bon Jovi. Obama je dejal, da ni potrebno voliti le proti Trumpu, ker imajo demokrati izjemno kandidatko. "Velikokrat sem se moral ugrizniti v jezik zaradi neumnosti v času kampanje, zaradi zlobnih in norih napadov nanjo. Ampak ona te napade obriše z ramena in gre naprej, ker je močna kot Američani," je dejal Obama.

Michelle Obama je volivce pozvala, naj se postavijo po robu tistim, ki jih delijo in strašijo, Springsteen pa je poudaril, da izbira med kampanjo, ki temelji na inteligenci, izkušnjah in pripravah ter kampanjo za lastni interes ne more biti bolj jasna. Jon Bon Jovi pa si želi sveta upanja in optimizma, ki ga s Trumpom ne bo doživel.

Kandidatka je zadnji dan pred volitvami izkoristila za pozive Američanom, naj presežejo delitve. "Gre za izbiro med delitvami ali enotnostjo, med trdnim in zanesljivim vodstvom ali ponorelim topom," je dejala in dodala, da gre za največji preizkus njihovega časa, zato morajo ljudje voliti za nekaj in ne le proti nečemu.

Clintonova je imela svoje zadnje ponedeljkovo zborovanje v Severni Karolini, kjer so ankete tesne, Trump pa se je odločil za Michigan, kjer ankete napovedujejo zmago Clintonovi.