Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je iz gradiva med drugim razvidno, da je bin Ladna v zadnjih letih življenja, ko se je skrival, preganjal strah pred nadzorom. Iz strahu pred tehnološko naprednim sovražnikom je med drugim članom svoje družine dal podrobna navodila, na kaj naj pazijo, da ga ne bodo izsledili ameriški agenti.
V pismu z datumom 26. september 2010 je eno od svojih žena, Khairiah Sabar, ki je nameravala iz Irana pripotovati k njemu v Pakistan, posvaril, naj v Iranu pusti vse, kamor bi bilo moč "podtakniti" mikro čip. Ta soproga je bila ena od treh bin Ladnovih žena, ki so bile v poslopju v pakistanskem Abotabadu, ko so vanj 2. maja 2011 vdrli ameriški specialci in ubili tedanjega vodjo teroristične mreže. Soprogo, znano tudi pod vzdevkom Um Hamza, so kasneje aretirale pakistanske oblasti.
V nekaterih drugih pismih je bin Laden o pomenu varnosti prepričeval svoje pomočnike. Med drugim je zapisal, da je komunikacija preko interneta primerna za splošna sporočila, medtem ko je za zaupne podatke boljša običajna pošta. Po nekaterih navedbah so agenti Cie bin Ladnovo skrivališče izsledili prav s sledenjem bin Ladnovemu kurirju. Bin Laden iz skrivališča ni mogel komunicirati po elektronski poti, navaja AFP.
Dokumenti med drugim tudi kažejo, da je bin Laden pred smrtjo načrtoval usklajeno medijsko kampanjo ob deseti obletnici terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001. V pismu zaveznikom je zapisal, da načrtuje video nagovor in obsežno propagando v medijih skrajnežev.
V ločenem sporočilu z datumom 5. april 2011 pa so priporočila bin Ladnove desne roke Atije Abd al Rahmana, znanega tudi kot Mahmud, glede vsebine medijske kampanje ob obletnici. "Vsebovati bi morala navodila in opomin mladim ter celotnemu narodu. Obenem bi morala biti splošna in brez podrobnosti. Ljudi bi tudi morala pozvati, naj gredo po poti svete vojne," piše v tem dokumentu.
Ameriški obveščevalci so umaknili oznako zaupno tudi z obrazcev za novačenje borcev Al Kaide. Objavili so tudi seznam knjig in drugega gradiva, ki so jih našli v bin Ladnovem skrivališču. Med njimi je poročilo ameriške vladne komisije o napadih 11. septembra, obtožnice proti terorističnim osumljencem, knjiga Noama Ckomskyja in več deset knjig o teorijah zarote v angleškem jeziku. Med gradivom je tudi najmanj 19 publikacij o Franciji in zapiski glede nemškega gospodarstva.
