Svet

Še bodo lahko vohunili za nami!

STA/M.J.
15. 1. 2014, 10.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Ameriška sodišča nasprotujejo predlaganim reformam delovanja ameriških obveščevalnih agencij, ki jim je botroval škandal po razkritju informacij o tajnih programih. Predlagane reforme po njihovem prepričanju ne bi bile koristne in bi preveč obremenile sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa).

Thinkstock

To je v pismu senatnemu odboru za obveščevalne dejavnosti v torek v Washingtonu sporočil administrator ameriških sodišč, zvezni sodnik John Bates, ki je bil nekoč na čelu sodišča Fisa. Sodišče je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, zadnje čase pa predvsem potrjuje načrte ameriških obveščevalcev glede nadzora v vojni proti terorizmu.

Ameriški predsednik Barack Obama bo v petek javno razkril, kaj namerava spremeniti v delovanju Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), potem ko je glede reform obveščevalnih dejavnosti že lani prejel priporočila posebnega odbora, ki ga je ustanovil po lanskem nizu razkritij nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna. Člani odbora so svoje delo v torek predstavili senatorjem v odboru za obveščevalne dejavnosti.

Eno od priporočil je, da v posebnih primerih pred sodniki Fisa nastopa tudi poseben zagovornik javnosti oziroma zagovornik javnega interesa po zaščiti osebnih podatkov. Sodnik Bates je menil, da to nima smisla, je nepotrebno in celo škodljivo. Tovrsten zagovornik naj ne bi konstruktivno prispeval k razpravi, saj da ne bi poznal osumljenca in drugih podrobnosti.

Odbor sicer predlaga le, da bi bil zagovornik prisoten v primerih, ko bi se odločalo o resnih ustavnih vprašanjih in vprašanjih programov, ki zadevajo širšo javnost, ne pa posameznikov.

Bates je tudi proti predlogu, da agenti vlade zaprosijo za poseben nalog, ko bi želeli dobiti dostop do zbranih informacij o telefonskih pogovorih Američanov. To naj bi sodišče preveč obremenilo.

Demokratski kongresnik iz Kalifornije Adam Schiff meni, da preobremenjenost ne more biti izgovor za reforme, ki bi bolje zaščitile ustavne pravice državljanov.

Med predlogi je tudi hranjenje zbranih podatkov o milijonih telefonskih pogovorov Američanov pri telekomunikacijskih podjetjih ali kje drugje, ne pa pri NSA. Telekomunikacijska podjetja te odgovornosti sicer nočejo prevzeti nase.

Odbor je poleg tega ugotovil, da množično zbiranje telefonskih podatkov o Američanih ni prispevalo k uspešnemu boju proti terorizmu. To je priznal tudi nekdanji vršilec dolžnosti direktorja obveščevalne agencije Cia Michael Morell in menil, da bi k boju več doprineslo vohunjenje po podatkih in računalnikih tujih uporabnikov interneta.