Svet

Se odgovor za pokol skriva v Adamovi DNK?

S.R.
29. 12. 2012, 13.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Znanstveniki bodo preučili DNK zgradbo Adama Lanze, ki je v Connecticutu ubil 27 ljudi, na koncu pa sodil še sebi.

Študija, ki je po mnenju mnogih prva svoje vrste, bo iskala nenormalnosti in mutacije v Adamovi DNK. Patolog Wayne Carver iz Connecticuta je za pomoč namreč zaprosil genetike iz Univerze v Connecticutu. Predstavnik univerze Tom Green je za javnost potrdil, da jih je Carver zares zaprosil za pomoč, ni pa želel razkriti podrobnosti sodelovanja.

Ker se preiskovalcem motiv za množični pokol Adama Lanze še vedno izmika, Carver upa, da bodo kakšno sled odkrili v njegovi DNK. Poznavalci področja pravjo, da bodo genetiki najverjetneje iskali abnormalnosti in mutacije, ki lahko povečajo tveganje za nasilno vedenje. Lahko pa bi tudi analizirali njegov celoten genom in poskušali poiskati nepričakovane mutacije. Gre za prvi primer takšne študije, a pri strokovnjakih že pojavlja skrb, da se bo, v kolikor genetikom res uspe izluščiti nekaj značilnosti, ki so krive za pokol pri Adamu, vseh ljudi s temi lastnostmi hitro prijela neprijetna stigma.

Arthur Beaudet, profesor na Medicinski fakulteti v Baylorju pravi, da genetki z Univerze v Connecticutu najverjetneje zares poskušajo odkriti mutacije genov, ki bi lahko pripeljale do nasilnega vedenja. Obstaja pa tudi možnost, da bodo iskali mutacije, ki bi lahko bile povezane z mentalnimi boleznimi. Beaudet preiskavo podpira, ker je že sedaj znano, da so nekatere mutacije brez dvoma povezane ''z vsaj agresivnim, če ne že nasilnim vedenjem''. A seveda nobena od morebitnih odkritih mutacij ne bo pojasnila vseh množičnih pokolov. Nekatere izmed njih pa bi lahko bile vzrok shizofrenije in posledičnega nasilnega obnašanja. Beaudet se prav tako zaveda, da bi znali ljudi z ''morilskimi geni'' kaj hitro stigmatizirati, a vseeno meni, da je preiskava Adamovega genoma lahko v pomoč. S preiskovanjem genskih nepravilnost bi se lahko namreč poučili tudi o drugih bolezenskih stanjih in morebitnih zdravljenjih.

Lahko študija sploh prinese kakšen rezultat?

Najde pa se tudi kar nekaj strokovnjakov, ki so glede iskanja vzrokov za množične pokole v genih precej skeptični. Dr. Harold Bursztajn, profesor psihiatrije na Harvardski medicinski univerzi se sprašuje, kaj bodo znanstveniki na Univerzi v Connecticutu sploh iskali. Raziskava bo morala biti po njegovem mnenju namreč tako široko zastavljena, da je možnost lažnih pozitivnih rezultatov ogromna. Tako ni prav nič nemogoče, da bodo pri raziskavi kot krivce za agresivno vedenje identificirali cel kup napačnih genetskih markerjev. To pa bi seveda zopet hitro pripeljalo do nepravičnega stigmatiziranja ljudi s temi genetskimi značilnostmi.

Bursztajn je sicer tudi predsednik Unescove biotehniške veje. V tej vlogi zdravstveno osebje poučuje tudi o odgovornih genetskih raziskavah. Med učno gradivo spada tudi dogajanje v nacistični Nemčiji, kjer so genetsko razlikovanje kruto zlorabili.

Doktorica Heidi Tissenbaum, prav tako strokovnjakinja za genetiko z Univerze v Massachusettsu se strinja, da je omenjena raziskava zelo tvegana, saj natančna študija ne more biti opravljena samo na enem vzorcu. Preiskusi se nikdar ne opravljajo samo na enem vzorcu, saj tako ni mogoče potegniti nobenih zaključkov. Po njenem mnenju samo genetika ne more ponuditi razloga za pokol v osnovni šoli, saj gre najverjetneje za zmes med genetiko in okoljem.