Svet

Nasilje v družini je tudi družben problem

STA
24. 11. 2012, 09.23
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Čeprav do nasilja večinoma prihaja v družini, to ni oseben temveč družben problem, ki temelji na neenaki porazdelitvi moči med spoloma, pred nedeljskim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami poudarjajo v Ženski svetovalnici.

Po podatkih statističnega urada je bilo lani umorjenih 19 žensk, 1584 pa jih je utrpelo nasilje v družini.

S tem, ko ob nasilju pogledamo stran in se pretvarjamo, da nismo ničesar videli, sporočamo, da je nasilje dopustno in da lahko tisti, ki nasilje povzroča, to počne še naprej brez posledic, so v izjavi za javnost opozorili v društvu Ženska svetovalnica. Po njihovih navedbah je pomembno, kako se družba odzove na nasilje. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da - ko se nasilje dogaja - pogledamo stran, ker se bojimo posledic, ki bi jih lahko imeli, ko bi se opredelili proti nasilju.

Za težave neznancev ne prevzemamo odgovornosti

"Največkrat si rečemo, da to ni naš problem, da so zato pristojne socialne službe in da verjetno že ni tako hudo, saj če bi bilo, bi ženska, ki doživlja nasilje že odšla," navajajo v društvu. Kot pojasnjujejo, se tako obranimo z racionalizacijo in minimiziramo težavo, ki se sama po sebi ne razreši, in tako ne prevzamemo odgovornosti zanjo.

"Ali bi pogledali stran tudi, če bi se nasilje dogajalo vaši sestri, mami ali prijateljici?" sprašujejo v društvu in opozarjajo, da je nasilje težava vseh, saj smo za družbo odgovorni vsi.

V društvu želijo z različnimi dogodki ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami osveščati prebivalce o oblikah, vzrokih in posledicah nasilja ter jih seznaniti s tem, kaj lahko storijo, da se nasilje ustavi. V enem od ljubljanskih nakupovalnih središč tako že danes na stojnicah delijo letake in skupaj s športniki mimoidoče in povabljene opozarjajo na perečo problematiko nasilja. Kot navajajo, želijo razbliniti stereotipe o nasilju in sprejeti svoj delež odgovornosti za družbo brez nasilja.

Dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, ki so del svetovne kampanje za pravice žensk, bodo sicer potekali do 10. decembra, ko obeležujemo svetovni dan človekovih pravic.

Ban Ki Moon: Storilce bi moralo biti sram, ne pa njihove žrtve

25. november je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1981 razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami v spomin na tri sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zaradi tega leta 1960 umorjene.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v sporočilu ob tej priložnosti opozoril, da je na milijone žensk in deklet po svetu žrtev pretepanja, posilstva, genitalnega pohabljanja ali celo umorov, kar predstavlja grozljive kršitve človekovih pravic. Na bojišču, doma, na ulici, v šoli, na delovnem mestu ali v svoji skupnosti do 70 odstotkov žensk na neki točki v svojem življenju izkusi na lastni koži fizično ali spolno nasilje, je zapisal.

"Preveč pogosto storilci ostanejo nekaznovani. Zaradi kulture nekaznovanosti se ženske in dekleta bojijo spregovoriti. Boriti se moramo proti občutku strahu in sramu, ki žrtve dodatno kaznujeta, glede na to, da je bilo nad njimi že storjeno kriminalno dejanje, sedaj pa se še soočajo s stigmatizacijo. Storilci bi morali biti tisti, ki naj občutijo sram, ne pa njihove žrtve," je v sporočilu poudaril Ban Ki Moon.

Vse vlade je pozval, naj uresničijo svoje obljube za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, hkrati pa je pozval vse ljudi, naj podprejo ta pomemben cilj.

Po Sloveniji številne aktivnosti

Različne kampanje in akcije tako ob tem dnevu pripravljajo v številnih državah po svetu, v Sloveniji pa se v akcije vključujejo različne civilnodružbene organizacije.

Na Primorskem so stojnice z informativnimi in preventivnimi gradivi že v petek postavili tudi v Kopru, Izoli, Piranu, Luciji in Sežani. Dogodke so pripravili Piranska enota kriznega centra za žrtve nasilja, koprska enota Društva za nenasilno komunikacijo, koprska enota kriznega centra za otroke in mladostnike, Regijska varna hiša Kras in Primorski pravni center, skozi delavnice pa so želeli udeležencem predstaviti tudi dejavnike, ki prispevajo k nasilju, in tiste, ki pripomorejo k njegovi odpravi.

Žrtve nasilja so vseh starosti

Ženske, žrtve nasilja, sicer pomoč navadno poiščejo ob nekem prelomnem dogodku, pojasnjujejo v društvu Ženska svetovalnica. Po njihovih navedbah se to zgodi, ko se nasilje pretvori iz psihičnega v fizično ali spolno ali pa, ko otroci odrastejo in nimajo več razloga, da bi vztrajale v nasilnem odnosu. Zgodi se tudi, da žrtve za prijavo nasilja spodbudijo prijatelji, sosedje ali sodelavci.

V omenjenem društvu pomoč največkrat iščejo ženske, ki so že dlje časa živele v nasilnem odnosu. Sicer so žrtve vseh starosti, najbolj pa so ogrožene deklice in starejše ženske ter migrantke, so pojasnili v svetovalnici, ki deluje že skoraj dve desetletji. Pod okriljem društva sicer deluje krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja, nudijo pa tudi psihosocialno pomoč ženskam, žrtvam nasilja, in pomoč pri motnjah hranjenja.

Največ nasilja je v družini

Na Statističnem uradu RS (Surs) pa pojasnjujejo, da največ žensk, ki so žrtve nasilja, nasilje doživi v družini. Kot navajajo na svoji spletni strani, je bilo po podatkih policije lani žrtev nasilja v družini 1584 žensk, leta 2010 pa 1909. Telesne poškodbe zaradi nasilja je lani utrpelo 529 žensk, leto prej pa 606. Deklic, ki so bile žrtve zanemarjanja in surovega ravnanja, je bilo lani 379, kar je nekoliko več kot leto prej, ko jih je bilo 324.

Med pogostimi vrstami nasilja je tudi spolno nasilje, ki ga je lani pri nas po statističnih podatkih utrpelo 222 žensk, med njimi 130 deklic, mlajših od 15 let. Leto prej je bilo žrtev spolnega nasilja še več, in sicer 285, med njimi pa je bilo 158 deklic, mlajših od 15 let. Žrtve nasilja so sicer po navedbah Sursa največkrat ženske, stare od 34 do 43 let, pogosto pa tudi deklice, mlajše od šestih let. Takšnih žrtev je bilo lani 170, leto prej pa 149.

Storilci nasilnih kaznivih dejanj so bili najpogosteje obsojeni zaradi povzročenih telesnih poškodb. V letu 2011 je bilo zaradi tovrstnih kaznivih dejanj obsojenih 570 moških in 38 žensk, leto prej pa 535 moških in 41 žensk, navajajo na Sursu.