Toda v teh primerih mladi o poroki ne morejo odločati samostojno, ampak jim jo morajo dovoliti starši, odločilno pa je mnenje, ki ga izda center za socialno delo (CSD) in posreduje sodišču. Postopek na CSD se začne na podlagi podane vloge mladoletnih prosilcev, sledi razgovor z njima, na katerem utemeljita svojo željo, osvetlita pa tudi življenjske okoliščine, da dobi CSD vpogled v njune materialne vire, stanovanjske možnosti, socialno mrežo, delo, šolanje, podporo staršev in podobno. Na zaslišanje pokliče tudi starše mladoletnega prosilca, da preveri, kakšno je njihovo stališče glede poroke. Zbrane informacije in ugotovitve nato obravnava strokovna skupina CSD, ki prouči vse elemente za dovolitev zakonske zveze ali nasprotovanje njej ter naredi analizo tveganja, še zlasti z vidika interesov mladoletne osebe. Slednjič izda odločbo, s katero se sklenitev poroke mladoletni osebi dovoli ali zavrne.
V zadnjih letih 15 mladoletnih porok
V Sloveniji nimamo centralnega registra, ki bi omogočal vpogled v to, koliko parov, od katerih je vsaj en zakonec mladoleten, se je poročilo. Da so informacije težko dostopne, je delno razumljivo, saj gre za varovanje osebnih podatkov, povrhu pa še za mladoletne osebe. Z državnega statističnega urada so nam sporočili, da razpolagajo le s podatkom za obdobje med letoma 2018 in 2022, ko naj bi bilo takih porok 15. Obrnili smo se tudi na Skupnost CSD Slovenije, kjer teh informacij ne zbirajo, napotili pa so nas na posamezne centre, ki jih je pri nas 16. Odgovore smo prejeli le z 12 CSD-jev, a se številke nikakor ne ujemajo. Le na dveh so v zadnjih letih obravnavali vloge za tako imenovano otroško poroko, po eno leta 2020 na CSD Dolenjska in Bela krajina ter na CSD Spodnje Podravje. Kot je povedala pomočnica direktorice Nataša Škafar, so se s primerom ukvarjali v ormoški enoti njihovega centra. Kje se je izgubila razlika med podatki Sursa in CSD-jev, nam ni uspelo izvedeti, prav tako ni mogoče pridobiti uradne informacije o etnični pripadnosti prosilcev. Profiliranje, ki upošteva rasno, etnično ali versko pripadnost, se namreč šteje za diskriminacijsko. Je pa bilo pred desetletjem še javno povedano, da je bil v vseh takrat obravnavanih primerih za otroško poroko vsaj eden od prosilcev pripadnik romske skupnosti.
Škodljiva praksa
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) poroko mladoletnih oseb ali otroško poroko razlaga kot obliko prisilne poroke, saj otroci glede na svojo starost kot taki niso zmožni polne, svobodne in informirane privolitve v poroko oziroma v to, kdaj do nje pride. Po standardih človekovih pravic, ki jih vsebujeta Konvencija o otrokovih pravicah in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, je tako otroška poroka škodljiva praksa. Zato se zavzemajo za prepoved poroke z osebami, mlajšimi od 18 let, saj je to edino jamstvo, da se odgovornosti, ki izhajajo iz poroke, ne nalagajo ali prezgodaj vsiljujejo otrokom brez njihove privolitve. Izjemoma se strinjajo s poroko zrelega, prištevnega otroka, ki je star najmanj 16 let, pod pogojem, da takšno odločitev sprejme sodnik na podlagi zakonitih izjemnih razlogov, ki jih opredeljuje zakon, in z dokazi o zrelosti tega otroka brez podrejanja kulturi in/ali tradiciji.
