Poudarek razstave je na uporabi kraškega kamna v arhitekturi oziroma gradnji javnih stavb v Ljubljani in Trstu. Kraški kamen iz nabrežinskega, repentaborskega in istrskega kamnoloma je vgrajen v številne tržaške palače in javne objekte v Ljubljani in je tako pustil velik pečat na podobi obeh mest: v Trstu (Slovenski kulturni dom, palača Loyd, palača Generali, borzna palača, gledališče Giuseppe Verdi, Trg Unita, mestna hiša, stopnišče velikanov…) v Ljubljani (operna hiša, Hauptmanova hiša, Mayerjeva palača, Kresija, Souvanova hiša, Hribarjeva palača ..).
Rdeča nit, ki povezuje vse tri omenjene kamnolome in uporabo kamna, ki od tam izvira, pri gradnji pogosto izjemno reprezentatitvnih objektov, je družina Tönnies. Ta je bila sicer najbolj prepoznavna po uspešnem gradbenem podjetju, ki ga je v Ljubljani ustanovil Gustav Tönnies in je intenzivno sodelovalo pri gradnji popotresne Ljubljane in drugod. Zgradili so tudi tržaško železniško postajo, staro pristanišče ter skladišča v pristanišču, kamor je umeščena razstava (v dve hali, 900m2). Družina Tönnies je v svoji lasti imela še opekarno v Kosezah, tovarno livarskih izdelkov, izdelovali so stroje za slamnikarstvo, bili pa so tudi lastniki Nabrežinskih kamnolomov in kamnoloma v Labinu. Od tam so kamne izvažali praktično po vsem svetu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je kraški kamen vgrajen v arhitekturo v Kairu, Aleksandriji, Singapurju, Tokiu, Wellingtonu, Buenos Airesu, New Yorku ... Raziskave o tem še vedno tečejo, pri čemer je predvideno, da se bo raziskava razširila še na doslej neraziskano območje evropskih mest (Dunaj, Gradec, Innsbruck, Zagreb, Sarajevo, Beograd, Praga, Berlin, Ženeva...). Vzporedno s tem pa že nekaj let teče tudi projekt izdelave popisov arhivskih fondov na območju bivše Jugoslavije, in sicer na temo vloge družine Tönnies v gradbenih projektih tega območja. Pobudnik projekta je Slovensko-švedsko društvo, ki je že nekaj let aktivno na področju raziskovanja in obelodanjanja prispevka družine Tönnies pri nas in drugod.
Razstava "OD LJUBLJANE DO TRSTA nabrežinski, kraški in istrski kamen v Italiji in po svetu", je plod sodelovanja med društvom Ermada (Gruppo Ermada Flavio Vidonis), Deželno vlado Furlanije - Julijske krajine (Preffetura - Ufficio territoriale del governo di Trieste), Slovensko-švedskim društvom, s svojimi raziskavami in prispevkom, po katerem je nastal ta zapis, pa je sodelovala Aleksandra Renčelj Škedelj iz ZVKDS, OE Ljubljana.
K sodelovanju so povabili tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), in sicer Območno enoto Ljubljana, saj je pri gradnji številnih stavb, ki so bodisi razglašene kot spomenik bodisi vpisane v register nepremične dediščine, sodelovalo gradbeno podjetje Tönnies. Prispevek ZVKDS na omenjeni razstavi je predstavitev ureditve groba družine Tönnies, ki je ena najimpozantnejših ureditev na ljubljanskem pokopališču Žale. Monumentalen nagrobnik je v celoti izdelan iz kraškega kamna, prav tako pokrov grobnice ter posamični sestavni elementi celotne grobne ureditve. Glede na čas nastanka, v začetku dvajsetega stoletja, ko so bili Tönniesi še vedno lastniki Nabrežinskih kamnolomov, lahko upravičeno sklepamo, da uporabljen kamen, ki je obdelan s kamnoseško dovršenostjo, izvira od tam. Avtor nagrobnika ni znan, po dosedanjih raziskavah pa sklepamo, da je grob zasnoval Rudolf Tönnies, sin začetnika uspešne gradbene družine, Gustava Tönniesa, ki je bil arhitekt.
V okviru razstave bodo organizirana tudi razna predavanja na temo rabe in pridobivanja kamna, pa tudi ogledi posamičnih lokacij v Trstu in na Krasu, povezanih z obravnavano temo.
