Spor

Kmet je pred leti posekal gozdič, zavod za gozdove ga je ponovno zasadil

Lidija Markelj
17. 4. 2024, 06.14
Deli članek:

Trbančevi v Rojah pri Šentjerneju, kjer na veliki govedorejski kmetiji obdelujejo 95 hektarov zemlje ter redijo 70 krav molznic, 70 telic za nadaljnjo rejo in 90 bikov pitancev, so te dni zelo vznemirjeni.

Lidija Markelj
Nov gozdni nasad s skoraj 1600 sadikami na Trbančevi zemlji je zaščiten z žičnato ograjo. Zadaj nekaj starih hrastov.

Zavod za gozdove oziroma delavci pogodbenega podjetja Gozd Ljubljana so v bližini njihove domačije na 35 arih sredi njihovih travnikov zasadili nov gozdiček s hrastom dobom in divjo češnjo, prav na kraju, kjer so ga Trbančevi pred leti skoraj v celoti posekali, pa ga očitno ne bi smeli, ker je bil zaščiten. Zato so bili z zavodom že dlje časa v sporu in zdaj je šlo za upravno izvršbo po drugi osebi – ker tega ni storil sam kmet, za kar je imel rok do 15. novembra 2022, rok pa so mu potem podaljšali še do 31. marca letos, je to na kmetove stroške storil nekdo drug.

Kmet Toni Trbanc namerava prav na tem kraju v prihodnosti postaviti nov, večji in sodobnejši hlev za živino, zato je še bolj razočaran nad vsem skupaj.

»Bili smo šokirani, ko smo zagledali delavce s sadikami, ki so v nekaj dneh na naši zemlji zasadili nov gozdiček in ga ogradili z visoko, dvometrsko žičnato ograjo. Na 35 arih so zasadili skoraj 1600 sadik, pretežno hrast dob in 175 sadik divje češnje, in vsaki dodali količek. Ničesar nismo mogli storiti, prišla je tudi policija, in oni so pač naredili svoje. A sprašujem se, ali smo res še gospodarji na svoji zemlji?« pripoveduje mladi kmet, ki je kmetijo nasledil od očeta Branka in mame Frančiške.

Lidija Markelj
Razočarana oče in sin, Branko in Toni Trbanc

Nekoč so bile njive

Z očetom ob našem srečanju povesta, da so to zemljišče z gozdičkom sredi travnikov kupili leta 2004. »Nihče se vsa leta ni zanimal za tiste hraste in jelše, ki so tam rastli, vse do poseka leta 2019,« pove oče in doda, da so travnike leta 1986 meliorirali, torej osušili, zato so tam še melioracijski jarki, izvedena je bila tudi komasacija (združba) zemljišč.

»Za posek bolnih jelš smo se odločili, ker so tam propadale, in porabili smo jih za drva. Nekaj hrastov smo pustili rasti. Nato se je začelo – obiski logarjev, odločba o prekršku in kazen, ker da sem nezakonito izruval štore jelš, ter nato odločba, da nazaj vzpostavimo gozdič. A kaj nam bo ta sredi pašnikov? Mi smo ves čas vztrajali, da so bile tu nekoč, še leta 1955, njive, ne le travniki, kar ljudje vedo in imamo priče, nikoli pa tu ni rastel gozd in je bil pozneje umetno zasajen. A z razumno razlago se jim ne da dopovedati, zgodovinskih dejstev ne upoštevajo, ravno tako ne naših želja. Uveljavljajo le svoj prav,« razočarana pripovedujeta oče in sin.

Povesta, da so v teh dneh z odvetnikom – za njegovo pomoč so se odločili prepozno, meni sin – zaprosili za obnovo postopka ZGS o odločanju za vzpostavitev gozda s pridobitvijo novih dokazov. Zemljišče z gozdičkom je namreč vključeno med pobude za spremembo namenske rabe zemljišča iz delno kmetijskega in gozdnatega v stavbno. Da je pobuda v teku postopka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Šentjernej, kjer se trenutno pridobivajo strokovne podlage, so potrdili tudi na občini.

»Postopki naj bi bili končani do leta 2026, kar upamo, da se zgodi, in do razpleta bi lahko z izvršbo počakali, a odgovora ZGS še ni, novi gozdič pa že raste,« pravi Toni Trbanc. In to za velik znesek. V teh dneh je že dobil celoten račun izvršbe v vrednosti nekaj manj kot 10. tisoč evrov: sajenje, količki, ograja so stali 6500 evrov, žična ograja s pomožnim materialom dobrih 1100 evrov, sadike pa skoraj 2300 evrov.

Lidija Markelj
Toni Trbanc pove, da želi za svojo živino zgraditi nov, sodoben hlev po najvišjih standardih za dobrobit živali.

Načrtujejo nov hlev

Pa bodo Trbančevi račun plačali? »Tudi če ne, si bodo vzeli svoje, in takoj ko bodo prilivi na kmetiji, bodo rubili, ne glede na to, da smo v času setve, košnje, ko imamo že tako veliko stroškov. Praktično imamo vse prilive za pet mesecev naprej porabljene,« pravi Toni.

Pove še, da je nov hlev del njihove vizije. Zgrajen bo po najvišjih standardih za dobrobit živali, v njem bo lahko do 140 krav molznic, namesto enega robota za molžo bodo imeli dva, okrog hleva bo mogoč naravni izpust, saj imajo veliko svojih travnikov. Ni nepomembno, da bi se z novogradnjo s hlevi umaknili – zdaj sta dva polna – iz strnjenega naselja, česar bi bili zagotovo veseli tudi sosedje.

Od kmetije živi vsa Trbančeva družina. Toni ima z ženo, ki sicer hodi še v službo, tri sinove in želijo si svetlejše prihodnosti. »Ni mi jasno, zakaj država onemogoča delo še tistim nekaj kmetom v Sloveniji, ki želimo delati. Čemu mi naj služi gozdiček sredi travnikov? To je nerazumljivo,« meni Toni Trbanc, ki pravi, da se bo za svojo pravico bojeval naprej.

Zavod: Varovalni gozd

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pojasnjujejo, da je bilo na okrog tisoč hektarih Šentjernejskega polja leta 2005 z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom 8,9 hektara gozdnih ostankov razglašenih za varovalne gozdove. Gre za 11 ločenih sestojev, ki imajo izjemno pomembno ekološko vlogo v prostoru in so zaščiteni. Z njimi se lahko gospodari, ne smejo pa se krčiti za kmetijski namen.

Mednje spada tudi gozdni sestoj na Trbančevi zemlji, v katerem sta lastnik gozda in revirni gozdar januarja 2019 za posek izbrala oziroma odkazala 21 dreves hrasta in 15 dreves črne jelše, za kar je bil rok poseka 31. december 2020, lastnik pa je za to prejel odločbo.

»Lastnik odločbe ni upošteval. Kot je razvidno iz zapisnika gozdarskega inšpektorja, je ta 3. marca 2021 ugotovil, da gozda na parceli ni več, saj so bila vsa drevesa razen desetih posekana, panji izruvani, površina med drevesi pa zatravljena,« pove Boris Bogovič, vodja Območne enote Brežice.

Gozdarski inšpektor je lastniku odredil obnovo gozda, ki je bil opustošen oziroma v nasprotju s predpisi posekan na golo. Ker se lastnik ni odzval, je inšpektor izdal odločbo o izvedbi obnove z rokom 15. novembra 2022. Lastnik se zoper odločbo ni pritožil, zato se je začel postopek upravne izvršbe po drugi osebi, ki je bil končan 27. marca s sajenjem sadik, pojasnjujejo.

Dreamstime
Trbančevi v Rojah pri Šentjerneju obdelujejo 95 hektarov zemlje in redijo 70 krav molznic.

Žaljivke in grožnje

Na ZGS povedo še, da je izvedba del po zaslugi dobre odzivnosti izvajalcev potekala v redu. »Vendar je lastnik že prvi dan poskušal delo ovirati z grožnjami in žaljivimi komentarji. Ker je dejal, da bo oviral delo, smo poklicali policijo, a je potem govoril drugače. Na dan sajenja je lastnikova mati s kolom v roki izrekala žaljivke in grožnje. Ko smo predstavniki ZGS zapustili kraj, je lastnik še ves čas komentiral in fotografiral delo izvajalcev,« pove Bogovič.

Na ZGS pravijo še, da letos ni predvidenih potrebnih del, v prihodnjih letih pa bodo potrebne obžetve in po potrebi vzdrževanje ograje, »kar bo moral izvajati lastnik sam, sicer bo spet potrebna izvršba po drugi osebi«.

Trbančev predlog za obnovo postopka so prejeli in bodo nanj odgovorili. »Sama pobuda za spremembo OPN še ne pomeni, da bo namenska raba na predmetni površini tudi dejansko spremenjena,« pripomni Boris Bogovič, vodja Območne enote Brežice. ******