Reforma EU

Do polne pokojnine s 40 leti dela ali 67 leti starosti

Saša Dragaš
10. 4. 2024, 17.40
Posodobljeno: 10. 4. 2024, 17.52
Deli članek:

Izhodišča za reformo pokojninskega sistema, ki so jih lani pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, so obtičala v medresorskem usklajevanju. Trd oreh so bržčas predlagane ugodnosti – višja odmerna stopnja in zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe. Reforma, s katero EU pogojuje koriščenje denarja za okrevanje in razvoj, sicer predvideva dvig upokojitvene starosti.

Tomaž Primožic/FPA
Predviden je dvig upokojitvene starosti na 67 let, a zelo postopno od leta 2028 dalje.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je evropske države pred desetletjem pozvala, naj pokojninske sisteme prilagodijo staranju prebivalstva. Večina držav je reforme izvedla, v Sloveniji pa je obravnava lani pripravljenih izhodišč zastala. Ne prinašajo radikalnih sprememb. Postopen prehod na upokojitev pri 67 letih in zajem vse delovne dobe v izračun pokojnin delno kompenzirajo z ugodnostmi. Slednje in z njimi manjša dolgoročna vzdržnost sistema so bržčas botre zamude. Sloveniji za sprejem reforme in socialni dialog ostaja le še dobrega pol leta. EU namreč z njo pogojuje koriščenje denarja iz sklada za odpornost in razvoj.

Tomaž Primožic/FPA
Mnogi se sprašujejo, do kdaj naj bi delali ...

Evropska komisija s katastrofičnim, ekonomski inštitut z blažjim scenarijem

Evropska komisija je Sloveniji katastrofično napovedala, da bodo stroški pokojnin, ki so lani znašali šest milijard evrov oziroma 9,55 odstotka BDP, zaradi staranja prebivalstva leta 2050 presegli 16 odstotkov BDP. Slovenski Inštitut za ekonomska raziskovanja je s podrobno študijo utemeljil, da rast stroškov niti v najslabšem scenariju (tako rodnostno kot z nesprejemanjem migrantov v zaposlitve) ne bo tako drastična. Inštitut do leta 2060 predvideva desetodstotno zmanjšanje števila delovno aktivnih od 20. do 64. leta starosti in enajstodstotno povečanje števila prebivalstva, starega več kot 65 let. Gre za srednjo različico upoštevanja rodnosti in migracij, ki so jih izračunali v evropski statistični agenciji z demografsko projekcijo EUROPOP. Po tej bi se izdatki za pokojnine povzpeli nekaj čez 13 odstotkov BDP.

Primož Lavre/M24.si
Pokojninska blagajna naj bi bila v dobri formi.

Slovenska pokojninska blagajna je v najboljši kondiciji po reformi leta 2013. V lanskem drugem polletju je bilo delovno aktivnih oziroma zavarovanih celo nekaj več kot milijon zaposlenih. Zavarovanje v zadnjih letih plačujejo tudi študenti od svojega dela, čas zavarovanja pa se jim všteva v delovno dobo. To pomeni, da je za enega od lanskih 640.000 upokojencev delalo 1,57 aktivnih, kar je najugodnejše razmerje v zadnjih desetih letih. Državni proračun je v pokojninsko blagajno dodal dobro milijardo evrov, leta 2014 pa denimo 1,6 milijarde evrov. Februarja je bilo, kljub ohlajanju gospodarstva, še 991.000 zavarovanih.

V pokoj najprej pri 62 letih starosti in 40 letih delovne dobe

V največjo posebnost Slovenije v Evropi, po kateri delodajalci v pokojninsko blagajno plačujejo 8,5 odstotka, zaposleni pa 15,5 odstotka od bruto plač, na ministrstvu niso niti poskušali poseči. Izenačitev prispevkov, ki velja v vseh državah EU, bi zaradi upora delodajalcev pomenila vnaprejšnji propad socialnega usklajevanja in reforme.

Slednja predvideva dvig upokojitvene starosti na 67 let, a zelo postopno od leta 2028 dalje. Zdaj se je mogoče upokojiti s 40 leti delovne dobe pri 62 letih starosti, pri 65 letih pa z vsaj 15 leti delovne dobe, seveda z znatnimi odbitki. Po prehodnem obdobju reforme naj bi se s 40 leti delovne dobe upokojevali 62 let stari, s krajšo delovno dobo pa 67 let stari.

Največja novost je, da bi za izračun pokojnine upoštevali vseh 40 let delovne dobe, z možnostjo, da bi izločili le pet najslabših let. Doslej so v izračunu osnove upoštevali 24 najbolj ugodnih let. To je privedlo do številnih špekulacij. Zlasti podjetniki (največkrat espeji) so po 24 ugodnih letih plačevali minimalne prispevke. Seveda je treba pripisati, da so med espeji mnogi po sili razmer in bi morala pokojninsko reformo pospremiti tudi sprememba delovnopravne zakonodaje.

Se je v vladi zataknilo pri predvidenih izboljšavah za upokojence?

Čeprav so ministra Luko Mesca večkrat vprašali, zakaj vlada ne zmore sprejeti in v socialno usklajevanje poslati izhodišč reforme, ni odgovoril še nikomur. Zato zgolj špekuliramo, da se ne morejo sporazumeti glede predvidenih ugodnosti. Predlagane bi dodobra izničile dolgoročno vzdržnost sistema.

Izhodišča v primeru dviga delovne dobe predlagajo dvig odmernega odstotka pokojnin za 40 let delovne dobe s sedanjih 63,5 na 68 odstotkov. Ugodnejši naj bi bil za 40 let dela tudi izračun zagotovljene pokojnine, ki je zdaj pri 748 evrih. Na 744 evrov pa so letos že dvignili zagotovljeno vdovsko pokojnino. Medtem ko minister Mesec zagotavlja, da bi kljub temu dolgoročno pokojnine obdržali pri še vzdržnih dobrih enajstih odstotkih BDP, številni temu oporekajo. Ker se mudi, je v prihodnjih dneh pričakovati, da bo vlada izhodišča reforme sprejela.

Pričakovati je upor proti dvigu upokojitvene starosti 

Najblažji, a slabi demografski projekciji gre verjeti. Zato so možnosti za vzdržnost pokojninskega sistema samo tri: dvig prispevka, znižanje pokojnin ali dvig upokojitvene starosti. Četrte, razpada solidarnostnega sistema zagotavljanja pokojnin, si ne more želeti nihče. Sindikati so že povedali, da v dvig upokojitvene starosti ne bodo privolili. Precej zahtev imajo delodajalci. Vpliv na upokojitev zaposlenega po 40 letih dela je le najblažja.