Manj kot odstotek

Klavrno: Cilji so velikopotezni, a je Evropska unija na tem projektu povsem pogorela

S.R.
21. 3. 2024, 11.29
Posodobljeno: 21. 3. 2024, 11.29
Deli članek:

Vročično sajenje novih dreves je eden od načinov boja proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb, ki se ga oklepajo tudi v Evropski uniji. A se velikopotezni načrti kažejo kot preveč optimistični.

Primož Lavre
/

V Bruslju so se v okviru evropskega zelenega dogovora leta 2020 zavezali, da bodo države članice EU do konca tega desetletja posadile tri milijarde novih dreves. S tem bi v EU prispevali k povečanju ponora ogljika in se obenem spopadli z vse večjo izgubo biotske raznovrstnosti. Zadnji pregled stanja kaže klavrno sliko, saj morajo države članice do cilja prehoditi še dolgo, predolgo pot. Kot namreč poroča bruseljski Politico, je bilo v EU v zadnjih treh letih posajenih precej manj kot odstotek dreves, ki bi jih morali v skladu z načrti posaditi do leta 2030. Obljuba se tako danes zdi povsem neuresničljiva.

Da smo po štirih letih »zelo daleč od ciljev,« je včeraj potrdil tudi Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius. Glede na podatke iz spletnega orodja, ki ga je za beleženje napredka na tem projektu vzpostavila Evropska komisija, je bilo doslej posajenih le 14,9 milijona dreves. Če bi želeli izpolniti cilje, bi morali že od leta 2020 naprej povprečno posaditi 300 milijonov evrov letno. Kar zadeva drevesa, ki se uvrščajo v to kvoto, z več kot petimi milijoni posajenih dreves vodi Belgija, ki ji s približno tremi milijoni sledi Češka. Na tretjem mestu je Francija z dvema milijonoma dreves.

Sinkevičius je sicer poudaril, da je v orodju zabeležen »le majhen delež« vseh dreves, ki se sicer posadijo na območju Evropske unije. V to kvoto se namreč štejejo le »dodatna« drevesa, torej drevesa, ki sicer ne bi bila posajena v okviru drugih projektov v posameznih državah članicah, denimo za namene izpolnitve nacionalnih zakonskih zahtev, poroča Politico. Obenem morajo prispevati k biotski raznovrstnosti.

Generalna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za okolje Florika Fink-Hooijer je ob tem izpostavila, da za projekt primanjkuje tudi denarja. Tako na ravni EU kot na nacionalni ravni bi potrebovali več finančnih spodbud za sajenje dreves, tudi v mestih, poudarila.