Evtanazija

Na mizi predlog za razpis referenduma glede vprašanja pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

S.R./STA
7. 3. 2024, 19.28
Posodobljeno: 7. 3. 2024, 19.52
Deli članek:

Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je danes v državnem zboru (DZ) končal zakonodajno pot, niso podprli niti številni koalicijski poslanci. Podprli so ga le poslanci Levice, štirje iz SD in Mojca Šetinc Pašek. Tako v Svobodi kot v SD so namreč prepričani, da bi morali o vprašanju odločiti državljani.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Poslanke in poslanci koalicije so tako v parlamentarno proceduro danes, potem ko je predlog zakona, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev, zavrnil, vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagajo, da se volivke in volivce na referendumu vpraša: "Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?".

V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, "saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje".

Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, "vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora". Kljub temu pa slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.

"Obe ti dve pravici sta v veliki meri utemeljeni na 3. odstavku 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja," so prepričani v Svobodi.

Po stopinjah naprednih držav

Opozorili so, da po obstoječi pravni ureditvi neznosno trpeči umirajoči, ki si želi lahke smrti, nima enake možnosti uresničevanja svojih vrednot kot oseba, ki ji življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to neločljivo povezano s hudim trpljenjem in turobnimi obeti. "Morebitni zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bi prvi skupini omogočil doslednejše uveljavljanje svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi s tem drugi skupini krnil možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji in načrti," menijo.

"Slovenija bi z odločitvijo za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila vrsti naprednih držav, ki sploh v zadnjih letih veliko bolj množično uzakonjajo tovrstne posege," so še izpostavili in kot primer navedli Nizozemsko, ki je postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uzakonila že leta 2001, takoj za tem pa po njenem vzoru še Belgija. Sledili so še Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Kolumbija, Nova Zelandija, Avstralija in številne države znotraj ZDA.

Zavedajo se, da so vprašanja, povezana z umiranjem in trpljenjem težka in v duhu časa zahtevajo širšo družbeno refleksijo. "Razprava o evtanaziji je zelo zapletena in se pogosto vrti okoli etičnih, moralnih in pravnih vidikov," so dodali.

"Ker gre za pomembno tematiko in pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na interese in življenje vseh ter tudi na nadaljnji razvoj naše družbe, menimo, da je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja," so še navedli v Svobodi.