Zeleni prehod

Sindikat pričakuje več posluha za potrebe zaposlenih v energetiki

A.S./STA
13. 2. 2024, 13.04
Posodobljeno: 13. 2. 2024, 13.07
Deli članek:

Energetika igra ključno vlogo pri zelenem prehodu, ki mu politika in družba namenjata vse več pozornosti, a so njene potrebe ob tem pogosto spregledane, ocenjujejo v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Med največjimi težavami so izpostavili pomanjkanje kadrov, ki po njihovih navedbah otežuje prenos znanja in načrtovanje poslovanja.

Jure Klobčar
Novinarski zajtrk predsedstva Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije

Zeleni prehod je izziv za celoten energetski sektor, je na današnjem srečanju z novinarji poudaril predsednik sindikata Mitja C. Fabjan. "Bojimo se, da smo kot sektor nekatere korake zamudili in bomo morali vložiti precej več napora, da jih nadoknadimo," je dejal. Od vlade pričakuje več pozornosti temu področju.

Zeleni prehod je pred dodatne izzive postavil tudi položaj zaposlenih v energetiki. Če jih deležniki ne bodo naslovili pravočasno in ustrezno, bodo posledice obsežne in težko popravljive, je opozoril. Zaradi vse manj konkurenčnih plač in drugih dejavnikov se za delo v panogi namreč odloča vse manj ljudi, med mladimi pa je poleg tega več fluktuacije. Vse to je po njegovih besedah precej otežilo postopke prenosa znanja na mlajše zaposlene.

Jure Klobčar
Novinarski zajtrk predsedstva Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije

Na to je opozoril tudi predsednik koordinacije zaposlenih v proizvodnji električne energije Dejan Kralj. Problematiko je predstavil na primeru načrtovanega drugega bloka krške jedrske elektrarne, ki bo zahteval precej visoko izobraženih delavcev. "Za celostno šolanje strokovnjaka je v tem primeru potrebnih najmanj pet do sedem let," je opozoril. Če se usposabljanje ne bo začelo pravočasno, se pravočasno tudi ne bo končalo, je izpostavil. "Najemanje zunanjih izvajalcev ni dobra rešitev. Potrebujemo namreč stalno vzdrževanje infrastrukture, za kar pa so najbolj primerni tisti, ki so sodelovali pri njeni gradnji," je dodal Fabjan.

Predsednik koordinacije distribucije in prodaje Robert Gabrič je med možnimi rešitvami izpostavil vnovično uvedbo kadrovskih štipendij v večjem številu. Opozoril je tudi, da je zanimanje mladih za članstvo v sindikatu skromno, kar je po njegovih besedah le pokazatelj širših sprememb pričakovanj in navad mlajše generacije.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, zastopa več kot 6500 zaposlenih v skupno 21 podjetjih. Med drugim je tudi ustanovni član mreže energetskih sindikatov jugovzhodne Evrope Return SEE.

Kot je dejal Fabjan, so zelo ponosni na svoj ekonomsko-socialni odbor za energetiko, v okviru katerega z Energetsko zbornico Slovenije in vlado obravnavajo aktualne teme. Z dialogom so večinoma zadovoljni, izpostavil pa je mestoma problematično sodelovanje s Slovenskim državnim holdingom. Kot je dejal, ta včasih ne želi predstaviti svojih dejavnosti in se izogiba neposrednemu dialogu glede sprememb, ki bi vplivale na zaposlene v energetiki.

Med izzivi so sogovorniki izpostavili tudi načrtovano združevanje elektrodistribucijskih podjetij, ki po njihovem mnenju ni pravi način za njihovo reorganizacijo. Takšna poteza bi obenem še dodatno pod vprašaj postavila socialno varnost zaposlenih, kar pa nedvomno ne bi pripomoglo k zmanjševanju njihove fluktuacije, so dodali.