Po rednem postopku

SD pri nesrečnih računalnikih glasovala z opozicijo, gre za signal Golobu?

S.R./STA
6. 2. 2024, 19.04
Posodobljeno: 6. 2. 2024, 19.30
Deli članek:

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh si je želela, da bi v državnem zboru po hitrem postopku osvobodili nesrečne računalnike, ki na boljše čase čakajo v skladišču, a so na zavoro Socialni demokrati.

Sa. R.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je dejal, da ministrici ne zaupajo več, zato predlagajo redni postopek

Na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so danes obravnavali predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bi dala podlago za razdelitev 13.000 računalnikov, nakup katerih je bil povod za interpelacijo zoper ministrico Emilijo Stojmenovo Duh. Vlada je predlagala obravnavo predloga po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe, ki se ne nanašajo na koncept zakona, ampak na učinkovito dodeljevanje sredstev, je danes na seji kolegija dejala generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. A so na kolegiju ob SDS in NSi proti glasovali tudi v SD. Ker je, kot je pojasnila predsednica DZ, po poslovniku odločitev kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v DZ, je bil ob glasovanju Svobode in Levice, ki imata skupaj 45 poslanskih mandatov, za ter glasovanju SDS, NSi in SD proti predlog za obravnavo po skrajšanem postopku zavrnjen. Če je odločitev SD kakor koli povezana z dogajanjem okoli ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, je mogoče samo ugibati, so pa s potezo vsekakor nekoliko napeli mišice.

Šlamastika

"S tem zakonom se popravlja šlamastika ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki je bila predlagatelj zakona, na podlagi katerega je kupila 13.000 računalnikov, ki jih kasneje na podlagi lastnega zakona ne zna razdeliti," je bil kritičen vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Ocenil je, da pri nakupu računalnikov v vrednosti šest milijonov evrov "ne gre samo za šlamastiko, ampak tudi za površnost". "Ministrici ne zaupamo več, da je zakon napisan tako, kot je treba, zato predlagamo redni postopek," je dejal Prednik.

Tomaž Lisec, ki je nadomeščal vodjo poslancev SDS Jelko Godec, je dejal, da na tem zakonu temelji interpelacija, ki so jo vložili proti ministrici za digitalno preobrazbo. Počakali bodo na mnenje zakonodajno-pravne službe, ocenjujejo pa, da predlagana dikcija členov ne rešuje problematike.

"Žalostno je, da ministrica s tem, ko predlaga to novelo, dejansko prizna, da njen zakon ni bil dober. Še bolj žalostno pa je, da ta novela ne rešuje zadeve," je dejal Lisec. Proti skrajšanemu postopku so bili, ker da morata strokovna javnost in politika odločiti o tem, ali predlog novele stvari dejansko rešuje in ali je ministrica še vredna svojega položaja.

Proti skrajšanemu postopku je bil tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Nakup računalnikov je označil za "šlamastiko, površnost in celo sum negospodarne rabe javnega denarja", pripravljanje podlage za njihovo razdelitev pa po njegovem mnenju kaže na opravilno nesposobnost. "Zato da se ne bodo spet v čem zmotili in naredili še kakšne napake, ne podpiram skrajšanega postopka," je dejal.

Ni šlamastika, zgolj šlamparija

Predlog vlade pa sta podprla vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec.

"Računalniki niso izgubljeni, računalniki niso zapravljeni," je dejal Sajovic in dodal, da potrebe po digitalni vključenosti ni samo pri 13.000, ampak pri 200.000 posameznikih. Bili so prepričani, da je že v obstoječem zakonu podlaga za razdelitev računalnikov; sedaj obstaja možnost, da to enostavno in hitro popravijo, je povedal.

V Levici so po besedah Tašnerja Vatovca skrajšani postopek podprli, da bi čim prej prišli do mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Strinjal se je, da je zgodba s temi računalniki "šlamparija" in da bi morala ministrica o tem razmišljati prej.

Ampak ciljna skupina so predvsem mlajše osebe iz ogroženih oz. manj dobro stoječih družin, zato je treba narediti vse napore, da se te računalnike sedaj razdeli, je dodal Tašner Vatovec.

Kaj predvideva novela zakona

Predlog novele med drugim predvideva, da bodo skupine upravičencev, ki bodo v okviru vsakokratnega javnega poziva upravičeni do izposoje računalniške opreme, opredeljene v veljavnem načrtu spodbujanja digitalne vključenosti. Da bi pa najbolj ranljive skupine čim prej prejele računalniško opremo, je predvideno, da bi upravičence za leto 2024 določili neposredno z zakonom.

Po predlogu novele bi bili za letos upravičenci vsi, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni, da njihov mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bi kaj opreme ostalo, bi se lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 369,11 evra.