»Prepričan sem, da so čakalne vrste v zdravstvu umetni pojav. Pri 200 milijonih, ki jih je Danijel Bešič Loredan dal v sistem, bi morale pasti na ničlo. V ortopedskih ambulantah čaka 18 tisoč pacientov. Če to delimo s 30, kolikor je ambulant, to pomeni 600 dodatnih pacientov. To sta (v letu dni, op. a.) dve dodatni obravnavi na dan,« meni Samo Fakin, nekdanji minister za zdravstvo v vladi Marjana Šarca in generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
V četrti oddaji Studia Necenzurirano je Fakin poudaril, da lahko samoplačniške ambulante delujejo »le, če imaš čakalne vrste«. »Če jih nimaš, ta del zdravniškega dela pade. Po mojih podatkih se nekateri zdravniki prav trudijo, da med rednim delom naredijo čim manj. Če ne bomo nekaj naredili na tem, da bolnišnice vodijo učinkoviti in močni direktorji, bo javni zdravstveni sistem res razpadel. Ne more si dela sam organizirati nekdo, ki ni lastnik bolnišnice,« meni Fakin.
»Zdravnikov ni premalo«
»Fides je odgovoren, ker je stavko napovedal in začel,« je na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za zdravniško stavko, odgovorila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki ima 17 tisoč članov. »Treba se je pogajati in dogovoriti. Če gledamo malce širše, je treba upoštevati širši vidik, da se o novem plačnem sistemu v javnem sektorju pogovarjamo že več kot leto dni, da smo vsi ostali zaposleni v zdravstvu že nervozni, da se želimo čim prej dogovoriti in da mora biti dogovor skupen,« je poudarila.
Pri tem sogovornica ne deli stališča Fidesa, da je »mogoče izstopiti iz enotnega plačnega sistema in da je mogoče za eno plačno skupino narediti vzporedni sistem, kar je že nekaj let Fidesova želja«.
»Zdravnikov ni premalo. V zadnjih 22 letih jih je v sistemu 80 odstotkov več, sester pa 30 odstotkov več. Produktivnost pa se zmanjšuje. Po domače, manj se naredi na zdravnika, ker se nihče ne ukvarja z organizacijo dela v bolnišnicah,« ocenjuje Fakin. Kot ključno napako vidi, da »delo v bolnišnicah usmerjajo zdravniki, ne minister za zdravje, ki bi moral predpisati normo, znotraj bolnišnic pa direktorji«. »Če je direktor preveč natančen, ni dolgo na položaju, ker je škodljiv. Bolnišnice prikrito vodijo zdravniki. Če bi jih vodil menedžment, čakalnih dob ne bi bilo,« je dodal Fakin.
V oddaji boste izvedeli še:
– zakaj je bila epidemija covida-19 prelomen trenutek za domači zdravstveni sistem,
– zakaj je zdravstvena reforma zastala, če je strateški svet zadnje leto pripravil več kot sto predlogov za različna področja,
– kaj bi moral biti ključen ukrep reforme,
– nam res grozi beg zdravnikov v zasebni sektor in tujino,
– kako kronično je pomanjkanje drugega zdravstvenega osebja.
