Od avgusta lani vsako večje deževje številne prebivalce Zgornje Savinjske doline spravlja v skrbi. »Ali naj začnem umikati stvari? Bomo spet poplavljeni? Dokler struga Savinje ni rešena, ne vem, ali smo doma še varni,« je izpostavila ena od občank, ki se je udeležila predstavitve zasnov protipoplavnih ukrepov na območju občine Rečica ob Savinji.
Občina, ki je na seznamu predvidenih hiš za selitev na drugem mestu v celotni Sloveniji (največ, 137, jih je v občini Braslovče, 41 jih je trenutno v občini Rečica ob Savinji), zato želi, da so občani seznanjeni z načrtovanimi rešitvami. S tem namenom je županja Majda Potočnik povabila vodjo Sveta za vode Roka Fazarinca. »Ne gre za nič revolucionarnega v vaši občini. Izhajamo iz tega, kar je na voljo,« je uvodoma občanom pojasnil Fazarinc. »Ključni cilj, ki se delno že izvaja, je, da se nekoliko razredči vegetacija. Druga stvar, ki jo je v tem delu treba ohraniti, je poplavnost. Če bi vodo, ki se tukaj razliva, skanalizirali s klasično regulacijo, bi dodatno ogrozili Nazarje in Mozirje. Zato se poskuša z ukrepi tukaj ohranjati širino, razlivanje na levo in desno. In ohranjati rečno dinamiko, ki zagotavlja sonaravno stanje.«
Pred jezom bi lahko bila jama za prod
Poleg tega rešitev zajema izgradnjo suhega zadrževalnika nad Grušoveljskim jezom. »Med Okonino in Grušovljami je možnost za zadrževanje dela visokih vod. Volumen je okoli 300 tisoč kubičnih metrov. To območje bi se lahko obdalo z nasipom, da se ulovi poplavna voda in da se prepreči tok naprej proti Grušovljam,« je pojasnil Fazarinc. Pred jezom bi bila tudi tako imenovana lovilna jama za prod, ki bi se ga redno odvažalo. To bi bilo veliko enostavneje kot čiščenje, ki se trenutno intenzivno izvaja po celotni strugi Savinje. Druga lokacija, kjer bi se ob sunkovitih visokih pritokih voda lahko zadržala, je območje pod Trnovškim mostom. Fazarinc opisuje, da bi se nasip od Trnovškega mostu med kampom Menina in Varpoljem lahko podaljšal in nekoliko razširil, obenem bi izboljšali njegovo vodotesnost ter s tem zaščitil to območje.
»Se tako rešuje Grušovlje? Se nam potem ne bi bilo treba seliti,« je vprašal krajan. Občane sicer skrbi, da bo trenutni seznam preseljencev še večji, saj na seznamu ni zajeto območje Varpolja. Če primernih ukrepov ne bo, bi se seznamu lahko pridružilo še celotno to območje. »S tem se število objektov, ki bi jih bilo treba preseliti, zmanjša,« je potrdil Fazarinc. Podrobneje o tem, kdo bo na ta način varen in kdo ne, pa je preuranjeno govoriti. »Zasnove so narejene, naslednji mesec se bodo začele hidravlično preverjati. To bodo preverjali kolegi, ne jaz,« je pojasnil Fazarinc. Nekateri so opozarjali, da bi lahko določene težave rešili že kakšni prepusti. »Ti se ob takih poplavah zamašijo. Sploh, če so okrogli,« je pojasnil. Čisto vsega ne bodo mogli rešiti, je še poudaril. Že zato, ker se na tem delu Savinje ne da zniževati. »Že od zadnje ledene dobe naprej.«
Težava, ker niso smeli odvažati proda?
»Napaka je, ker nam država ni pustila, da bi, kot smo nekoč počeli, iz Savinje vozili prod,« je mnenja mnogih povzel posameznik. »Napaka države je, da ni vzpostavila primernega režima. Da se je struga zaraščala. Preveč proda pa spet ni dobro jemati iz struge. Ker reka s tem opravlja delo, zmanjšuje svojo energijo. Če ji prod pobereš, reka začne bolj erodirati. Bi bili še bolj ogroženi,« je odvrnil strokovnjak za vode.
Prod bo sicer še naslednje leto ali dve težava predvsem Rečice, je dodal. »Zgoraj, v Lučah, so se prožili milijoni kubikov šodra. Prod bo potoval po reki in se zaustavljal na območju Ljubnega, najbolj pa na območju Varpolja.« Zato je pomembno, da se prod, ki se bo na mirnih vijugah reke odložil, redno čisti. »Ta odsek je svojstven, ima svojo vrednost in se ga bo skušalo ohranjati. A da se ga bo tudi primerno vzdrževalo, ne pa pustilo, da pride do takšnega stanja, kot je sedaj. Ta koridor, ki si ga je reka ustvarila, je treba čuvati. Voda se tu zelo umirja. Zato je toliko proda. Je eden redkih odsekov, ki ima take značilnosti. Spodnja Savinjska dolina je včasih imela tako razgibano Savinjo, kot je tukaj, danes pa je predvsem od Polzele naprej kanjon.« Ob pomisleku nekaterih prisotnih, da je treba strugo betonirati, ker vse drugo ni stalna rešitev, pa je pozval: »Ne si tukaj Savinje betonirat. Če so brežine preveč gladke, so hitrosti vode prevelike.«
Fazarinc: »Časovnice nimam«
Odgovora na vprašanje, kdaj bo vse, kar je opisoval kot rešitev za Rečico ob Savinji, dejansko opravljeno, ni mogel podati. »Časovnice nimam. Vem le, da se bodo v naslednji fazi ukrepi hidravlično preverili, potem bodo narejene idejne zasnove, ki bodo šle v fazo projektiranja. Preden bo prišlo do gradbenega dovoljenja, se bodo stvari še vsaj trikrat javno predstavile. Kdaj, ne vem. A večina del mora biti izvedena do leta 2028, bolj osnovna dela pa do leta 2025.« Za vprašanje, ali bodo načrtovane rešitve dovolj, da se večini občanov vendarle ne bo treba seliti (vprašanje, ki najbolj bega občane), tudi ni bil pravi naslov. »Vse stanovanjske objekte se bo poskušalo zaščititi na en ali drug način. Za vsak objekt bo prišla skupina, ki bo ocenjevala ogroženost posameznih objektov in ali jih je mogoče zavarovati ali ne. Kakšni so temelji, kakšne vode so bile, kakšne so hitrosti, vse to se bo preverjalo. Takrat se bo ugotavljalo, ali jih je treba preseliti - ali pa jih je mogoče zavarovati,« je opisal. Prvi individualni pogovori z občani s seznama za preselitev bodo v tej občini potekali 30. januarja. Pogovore v tej regiji vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih sicer začenja v danes, ko se bo najprej sestala s 27 občani Gornjega Gradu.
