Vtisi po enem letu predsedovanja so po njenih besedah mešani. »Zadovoljna stojim tu pred vami tudi zato, ker lahko poročam, da smo v tem letu odpirali teme, ključne za prihodnost naše države,« je dejala. A ostaja nezadovoljna s svetom, v katerem živimo. Zgodovina je namreč večkrat dokazala, da je dogajanje onkraj slovenskih meja usodno vplivalo na slovenski narod. »Živimo v svetu, kjer ni nič več sveto. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, kaže vojna, ki se je začela z rusko agresijo na Ukrajino. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, je pokazal teror Hamasa nad izraelskimi civilisti, to kaže tudi ravnanje Izraela pri posredovanju v Gazi, kjer mrtvi civilisti v borbi proti Hamasu že dolgo niso več 'samo' kolateralna škoda.«
Smo člani OZN in Nata
Slovenija je šele kot članica OZN postala polnopravni del mednarodne skupnosti, a skrb za boljši jutri se začne doma. O vlogi Slovenije v Natu predsednica meni, da se moramo vprašati, kje se v EU in Natu vidimo naslednjih 20 let: »Brez članstva v Evropski uniji bi Slovenija danes spadala med manj razvite države v Evropi. Toda s prednostmi, ki izhajajo iz članstva, je treba sprejeti tudi obveznosti. Več vprašanj je glede naše vključenosti v zvezo Nato. Zveza nam omogoča večjo varnost in politično prepoznavnost, hkrati pa nam zaradi porazdelitve bremen med zaveznicami ni treba razvijati celotnega obsega obrambnih zmogljivosti.« Zato pričakuje, da bo posodobitev naših zmogljivosti transparentna in nadzorovana ter da se bo krepitev obrambnih sposobnosti opravila z nakupom opreme, ki se lahko uporabi tako za vojaške kot civilne potrebe, kjer je to mogoče.
Slovenija v svetu nekaj pomeni
Slovenija je danes okoli 30. mesta po BDP na prebivalca na svetu. Še vedno je na prvem mestu med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami. »Ni sicer nujno, da bo vedno tako. Po lestvici konkurenčnosti gospodarskega okolja že nazadujemo. Časi so težki in negotovi. Skrb vzbujajo tudi različne vrste neenakosti med ljudmi. Zato potrebujemo državni zbor in vlado, ki sta zanesljiva, v svojem delovanju odgovorna do države in nas vseh,« je povedala predsednica.
Sedem stebrov vrednot
Prihodnost Slovenije razčlenjuje na sedem pomembnih delov: kakovostno javno zdravstvo, uspešno gospodarstvo, informiranost, okoljska pravičnost, prehranska suverenost, umeščenost mladih v sodobno družbo in samorefleksija – pogled v ogledalo in vprašanje, ali kljub preizkušnjam, ki jih prinaša čas, iskreno razmišljamo dolgoročno. »Zdravstvo moramo vrniti ljudem. Sistem, ki bo uporabnikom prijazen, bo sodobno digitaliziran, odgovorno voden in upravljan, dovolj privlačen za zaposlovanje v njem, hkrati pa dolgoročno finančno vzdržen. Onemogočiti moramo koruptivna dejanja, bogatenje posameznikov na račun zdravstva, še posebej pri nakupih medicinske opreme.« Gospodarski napredek in blaginja pa imata tudi temno plat: te blaginje niso deležni vsi enako. V Evropski uniji se na desetine milijonov ljudi spoprijema z revščino, vsaj četrt milijona samo v Sloveniji. Težko je v karkoli prepričati nekoga, ki ne ve, kako bo plačal položnice.
Okolja ne smemo zanemariti
Neobvladljivi srd narave je Slovenija že velikokrat občutila. K sreči deli podsistemov državne varnosti – civilna zaščita, gasilci, policija, slovenska vojska in drugi – delujejo dobro. »Veliko tega temelji tudi na prostovoljnosti, solidarnosti ter požrtvovalnosti in strokovnosti ljudi. To je slovenski unikum.«
Podatki Arsa pravijo, da se Slovenija segreva, celo hitreje od svetovnega povprečja. Dan svetovnega ekološkega dolga, ko poraba naravnih virov v določenem letu preseže Zemljino zmogljivost njihove obnove, je bil letos 2. avgust, Slovenija pa je svoje rezerve potrošila že 18. aprila!
»Prilagajanje podnebnim spremembam je stvar preživetja. Načelo 'imeti manj, da bi se živelo bolje' je družbeno vodilo in vrednota, ki bo prej ali slej splošno sprejeta. Prilagajanja podnebnim spremembam in zelenega prehoda pa si ne moremo zamišljati brez okoljske pravičnosti,« še meni predsednica.
V to moramo sicer vložiti še veliko truda in prizadevanj. Leta 2022 smo v povprečju zavrgli strašljivih 72 kg hrane na osebo, tretjina zavržene hrane pa je bila še užitna. Povprečje Evropske unije je še grozljivejše: kar 131 kg zavržene hrane na osebo.
Migracije ostajajo problem
Predsednica politiki in javnosti sporoča, da je zloraba migracijskega vprašanja v populistične namene zavržno dejanje. »Takšna zloraba nas razdvaja, škodljiva je za družbeno tkivo naše države in kar kliče k zgodovinsko dokazano napačnim rešitvam. Pokušati moramo najti zdravorazumsko mejo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami,« je strnila predsednica.
