Vodilni predstavniki zdravniških sindikatov in organizacij, ki so letos spomladi zaradi zastoja pri plačni reformi zadnji hip preklicali načrtovano stavko, so bili v zadnjih dneh ponovno na nogah. Tokrat je bil jabolko spora inverventni zakon, s katerim bi lahko nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zaposlenim v zdravstvu v primeru izrednih razmer naložila dodatno delo in prepovedala »popoldansko« delo pri zasebnikih.
Po ostrem nasprotovanju sindikatov je ministrica sporno določbo umaknila. Ob tem pa je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović znova odprla vprašanje zdravniških plač. Poudarila je namreč, da je treba »vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače«. Toda pri tem je pozabila povedati, da je prav v zadnjem letu prišlo do rekordnega zvišanja plač v zdravstvu. Največje razlike so prav pri prejemkih zdravnikov, ki zdaj ponekod v povprečju mesečno prejmejo po 1000 evrov bruto več kot v enakem obdobju lani.
Plače še višje od napovedi
Kot je znano, je vlada s sindikati v zdravstvu konec lanskega leta dosegla dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij. Ta je prinesel dvig plač v višini od enega od pet plačnih razredov. »Ponudba za zdravnike je dobra, plače dviguje za 8 do 20 odstotkov,« je zadevo komentirala takratna ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Toda številnim so se plače še bolj povišale. Tako so zdravniki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana za opravljeno delo v septembru v povprečju prejeli po 5121 evrov bruto. To je skoraj 900 evrov oziroma dobrih 21 odstotkov več kot za isti mesec lani. Pri nekaterih je bila rast višja, pri drugih nižja. Ali je kdo od njih prejel tudi nekaj tisoč evrov višji znesek, s portala plač v javnem sektorju ni mogoče ugotoviti. V teh zneskih so sicer všteti tudi dodatki, delovna uspešnost, delo preko polnega delovnega časa in povračilo stroškov.
Plačo dvignili dvakrat
V UKC Ljubljana, ki ima okoli 8500 zaposlenih, so potrdili, da so višje plače posledica sporazuma z vlado. Do prvega dviga je prišlo januarja, do drugega pa aprila letos. »Plačni razred zaposlenih v UKC Ljubljana je oktobra 2023 v primerjavi z oktobrom 2022 v povprečju višji za 1,8 plačnega razreda,« so navedli. V prvih desetih mesecih je sicer bruto masa plač znašala 256 milijonov evrov bruto. To je 20 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Na zaposlenega to pomeni dodatnih 2308 evrov bruto oziroma 230 evrov na mesec. Toliko več denarja so prejeli letos, pri čemer so se pri nekaterih plače usklajevale med letom.
Zdravniki iz UKC Ljubljana, ki jih je okoli 1500, so do oktobra v povprečju dobili 4805 evrov bruto več denarja:
– specialisti 6,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju 2022, na zaposlenega je ta znesek višji za 4344 evrov oziroma 434 evrov mesečno,
– specializanti: 1,6 milijona evrov več, na zaposlenega je ta znesek višji za 5377 evrov oziroma 538 evrov mesečno,
– preostali zdravniki brez specializacije: 395 tisoč evrov več, na zaposlenega je ta znesek višji za 3403 evre oziroma 340 evrov mesečno.
Si zbornica spet želi covid dodatkov?
Celotna bruto masa plač za september se je zvišala za okoli 16 odstotkov na 24,6 milijona evrov. To pomeni, da so se zvišale tudi plače drugih zaposlenih, a logično je, da v absolutnem smislu za precej manj. Septembra letos so se namreč prejemki preostalih delavcev v UKC Ljubljana v povprečju zvišali za dobrih 360 evrov bruto. Kljub vsemu gre za izplačila, ki so povsem neprimerljiva s tistimi med epidemijo covida. Kot so razkrili na portalu necenzurirano.si, so bile plače takrat zaradi dodatkov tudi za polovico višje:
- Tako je povprečna bruto plača 466 višjih zdravnikov specialistov v UKC Ljubljana, ki so jo prejeli na vrhuncu epidemije v decembru 2020 skupaj z nadurami, plačilom za delovno uspešnost, covid in drugimi dodatki (brez minulega dela), znašala kar 9745 evrov.
- Vseh okrog 1500 zdravnikov, zaposlenih v naši največji bolnišnici, pa je takrat v povprečju prejelo 7000 evrov bruto. Kolikšne so bile najvišje plače in kdo jih je prejel, po dveh letih še vedno ni znano. Poročali pa smo, da je več zdravnikov v slovenskih bolnišnicah prejelo skoraj 19.000 evrov.
Toliko denarja so dobili, čeprav so bili med epidemijo zaustavljeni celotni programi. Nemoteno so ob covid oddelkih delovale le infekcijske klinike, urgence, onkologija in porodnišnice. To je močno prizadelo številne bolnike, ki so imeli onemogočen dostop do zdravstvenih storitev, in podaljšalo čakalne vrste. Kot je znano, je Bojana Beović pred imenovanjem na čelo zbornice vodila vladno strokovno skupino za covid-19.
Višje plače tudi za zdravnike v UKC Maribor, ZD Ljubljana ...
Do visoke rasti plač je letos prišlo tudi v drugih velikih slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah. Tako je v UKC Maribor okoli 700 zdravnikov za delo v septembru v povprečju prejelo nekaj manj kot 5100 evrov bruto, v istem obdobju lani pa blizu 4000 evrov bruto. Njihove plače so se torej zvišale za več kot 1000 evrov. Medtem so se plače ostalih zaposlenih v povprečju zvišale za dobrih 400 evrov bruto.
Podobno je bilo v Splošni bolnišnici Celje, kjer so zdravniki septembra lani v povprečju prejeli 3865 evrov bruto, letos pa je bil ta znesek okoli 5044 evrov bruto. Višji je bil torej za več kot 1100 evrov oziroma 30 odstotkov. V tem znesku so sicer všteti tudi dodatki in dežurstva. Ostali zaposleni pa so prejeli 180 evrov več.
Če je nekdanja ministrica za javno upravo govorila o osem- do 20-odstotnem zvišanju plač, je mogoče v Zdravstvenem domu Ljubljana opaziti nekajkrat višje številke. Nekaj več kot 400 zdravnikov je septembra lani v povprečju prejelo okoli 3000 evrov plače, letos pa za opravljeno delo v tem mesecu več kot 4000 evrov bruto, torej kar tretjino višji znesek. Še enkrat, gre za povprečje, kar pomeni, da je imel nekdo lahko nekaj sto evrov več, drugi pa tudi več tisoč evrov dodatnih prejemkov. Občutno višje plače imajo tudi v mariborskem zdravstvenem domu. Tam dela nekaj več kot 200 zdravnikov, ki so septembra lani v povprečju prejeli okoli 3700 evrov bruto plače, letos pa 800 evrov oziroma okoli 20 odstotkov več.
Več denarja za plače koplje luknjo v zdravstveni blagajni
Kljub vsemu se prejemki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih niso zvišali le zdravnikom, ki imajo tradicionalno najmočnejše sindikate, ampak tudi zaposlenim na najslabše plačanih delovnih mestih. Gre za tako imenovani razred J, ki ga zasedajo kuharji, vzdrževalci, referenti, telefonisti, skladiščniki, perice ...Ti so v UKC Ljubljana septembra letos prejeli 2100 evrov bruto, torej 400 evrov oziroma 23 odstotkov več v primerjavi z lanskim septembrom.
To pomeni, da se je razlika med zdravniškimi plačami in plačami zaposlenih v razredu J po »odpravi plačnih nesorazmerij« celo nekoliko povečala. Višje plače v zdravstvu pa bodo tudi eden glavnih razlogov za minus v javni zdravstveni blagajni. Ta bo imela namreč letos po napovedih za dobrih 53 milijonov evrov višje odhodke kot prihodke.
Kot je razvidno iz rebalansa proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bo ta imel samo zaradi ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v zdravstveni dejavnosti za skoraj 176 milijonov evrov dodatnih odhodkov. Zgolj sporazum o zdravniških plačah iz decembra 2022 jim bo prinesel 56 milijonov evrov stroškov, torej ravno toliko, kot bo letos znašala izguba ZZZS.
