Slovenci in prazniki

83 milijonov za igrače, 29 za čokolado, 8 za viskije in 6 milijonov za nogavice

Polona Krušec
3. 12. 2023, 18.04
Posodobljeno: 3. 12. 2023, 18.07
Deli članek:

Za marsikoga je december najlepši čas v letu, čas prazničnih okrasitev, druženja in daril. Sploh za ta Slovenci kar precej razpremo svoje denarnice.

Profimedia
December je breme za denarnico.

V primerjavi z drugimi meseci leta se je zaradi nakupov daril prihodek decembra lani najbolj povečal v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami (za 32,2 odstotka) ter v trgovinah z živili (za 14,4 odstotka).

Precej je zrasla tudi prodaja v trgovinah s kozmetiko (za 21,9 odstotka) ter prodajalnah s tekstilom in obutvijo (za 12,3 odstotka). Skoraj nespremenjena pa je ostala prodaja izdelkov za prosti čas (rast za 0,8 odstotka) in pohištva (upad za 1,1 odstotka).

Čeprav Slovenci decembra porabimo občutno več denarja kot povprečno na mesec, smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU vseeno preudarnejši. Pri nas se prodaja neživil v decembru glede na povprečje celotnega leta poveča za okoli 12 odstotkov, v EU pa za okoli 20 odstotkov. Največjo razliko med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil so sicer zaznali na Irskem, kjer je rast kar 48-odstotna, so podatki Statističnega urada RS (Surs).

Več kot 80 milijonov za igrače

Surs je sporočil tudi, koliko je bilo lani uvoza izdelkov, primernih za darila, in prazničnih izdelkov, kar vse smo seveda pokupili. Uvozili smo za 83 milijonov evrov igrač, za 29 milijonov čokolad in čokoladnih bombonov, za skoraj 15 milijonov parfumov in toaletnih vodic, za skoraj 8 milijonov viskijev, nogavic v vrednosti 6 milijonov, nakita v vrednosti5 milijonov, za 6 milijonov izdelkov za božične praznike in za 2,5 milijona evrov penečih vin. Enaka vsota velja za uvoz praznične razsvetljave, milijon in pol je vredna uvožena pirotehnika, 700.000 evrov pa poštne razglednice in čestitke.

Profimedia
Praznična darila lahko nakupite tudi na božičnih sejmih, ki so v številnih slovenskih mestih že zaživeli, vključno z največjim v Ljubljani.

Decembra radi obiščemo tudi božično okrašena mesta s prazničnimi sejmi. Za domače obiskovalce je še posebej privlačna prestolnica Ljubljana; število prihodov domačih turistov, ki so v Ljubljani prenočili vsaj enkrat, je bilo po podatkih Sursa decembra lani za 50,3 odstotka višje od povprečja mesecev tega leta. V primerjavi s povprečjem celotnega leta so izrazito povečanje števila prihodov domačih turistov (z vsaj eno prenočitvijo) zaznali še v Mariboru, Kranju in Kranjski Gori.

Slavje v restavraciji

Ker si decembrske dneve popestrimo tudi z obiskom gostiln, je dejstvo tudi, da toliko kot v decembru za obiske restavracij ne zapravimo v nobenem drugem mesecu. »Prihodki od prodaje v dejavnosti strežba jedi in pijač so bili decembra lani za 9,5 odstotka višji od povprečnih mesečnih prihodkov v tem letu. V primerjavi z decembrom leto prej so bili višji za kar 42,6 odstotka. Pri tem je treba upoštevati tudi inflacijo. Cene gostinskih storitev so bile namreč za 11,3 odstotka višje kot leto prej,« je sporočil Surs.

Ta konec tedna se sicer po številnih slovenskih krajih prižigajo praznične okrasitve in začenjajo božični sejmi. Včeraj zvečer je zažarela novoletna okrasitev Ljubljane, ki obsega več kot 50 kilometrov svetlobnih skulptur, lučnih girland in od 850 do 900 različnih svetlobnih teles. Okrasili so tudi deset smrek, vključno z osrednjo na Prešernovem trgu, ki je visoka 20 metrov. Samo na tej so razprostrli za deset kilometrov luči. Hkrati je zaživel božični sejem, na katerem je na voljo ponudba hrane in pijače ter seveda najrazličnejših izdelkov; od nakita, igrač in oblačil do čokolad in drugih sladkih dobrot.

Sejmi in lučke po državi

Ta konec tedna lučke prižigajo tudi v vseh štirih istrskih občinah. Poleg tega naznanjajo  številne dogodke in aktivnosti; poleg drsališč, ustvarjalnih delavnic, koncertov in predstav še glasbene nastope za silvestrovo. V Piranu denimo bo v tem okviru največje pokrito drsališče ob morju, ki bo obsegalo kar 600 kvadratnih metrov. Zanimive bodo tudi vožnje s pravljičnim vlakcem od Lucije do Pirana in nazaj.

Tomaž Primožič/FPA
Koprsko drsališče se je letos znova preselilo k morju, pod vedro nebo, ki mu sicer nazadnje zaradi previsokih zimskih temperatur ni bilo prav naklonjeno.

Avditorij Portorož in Gledališče Tartini Piran bosta gostila koncerte, balet, lutkovno predstavo in gospel. Na Tartinijevem trgu se bo silvestrovalo s skupino Booom! in Samuelom Lucasom. V Portorožu 1. januarja ne bodo manjkali skoki v morje, tržnica v Luciji se bo preobrazila v večnamenski prostor, kjer bo veselo predvsem ob sobotah.

V Ankaranu so postavili šotor, v katerem se bo do konca leta zvrstilo več kot dvajset glasbenih in plesnih dogodkov ter predstav za otroke in odrasle. V decembru bo zaživelo tudi priljubljeno ankaransko drsališče, kjer bosta vstop in izposoja drsalk, kot vsa leta doslej, brezplačna.

Fantazima in Vilinsko mesto

V Izoli bodo s prireditvijo lučke prižgali v nedeljo. V tem primorskem mestu bodo poleg drugih dogodkov ob koncih tedna tudi številni glasbeni dogodki. V Kopru, največjem primorskem mestu, pa se bo Fantazima začela danes ob 17. uri s prireditvijo na Titovem trgu. V mestu bodo zažarele praznične luči, na Kidričevi ulici bo Miklavžev sejem, na Carpacciovem trgu hiške s praznično gostinsko ponudbo, v mandraču pa bo drsališče. Koncertno dogajanje v Taverni bo pestro ves mesec. 

Bogato bo dogajanje tudi na Štajerskem. V centru Maribora je praznična okrasitev s stojnicami in panoramskim kolesom, vabi tudi drsanje v Ledeni dvorani Tabor. Posebno pozornost si zasluži Vilinsko mesto Maribor, festival, ki vsako leto v decembru oživi mestno jedro Maribora. Dogodek ponuja bogat program za vse generacije, od predstav, koncertov in ustvarjalnih delavnic za otroke do razstav, koncertov in drugih dogodkov za odrasle. Prižig lučk bo danes tudi v Krškem, Mozirju, na Bledu in v Celju.