Interventni zakon

Fides zagrozil z zdravniškim uporom: Država namerava zdravstvo reševati s prisilnim delom

D.K./STA
26. 11. 2023, 19.31
Posodobljeno: 26. 11. 2023, 19.38
Deli članek:

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so kritični do predloga interventnega zakona v zdravstvu, ki ga je vlada v petek poslala v DZ.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Iz delcev zakona, ki so danes zaokrožili v javnosti, naj bi namreč izhajalo, da namerava država zdravstvo reševati s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, so zapisali.

Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Zakon bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, je prepričana vlada.

Minister lahko odredi začasne ukrepe

Vsebina zakona uradno še ni dostopna, je pa po družbenih omrežjih zaokrožil del predloga, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih. Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona.

Med začasnimi ukrepi zakon med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.

Napovedali zdravniški upor

V kolikor držijo v javnosti dostopni deli zakona, iz katerih po mnenju Fidesa izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, bo sledil zdravniški upor. "Verjamemo, da se nam bodo v tem primeru pri tem pridružili vsi zaposleni v zdravstvu," so ocenili v sindikatu.

Ob tem so poudarili, da pričakujejo takojšnja uradna pojasnila ministrice Valentine Prevolnik Rupel glede vsebin predloga zakona. Če se izkaže, da so javno dostopni členi dejansko zajeti v vladnem predlogu, v sindikatu pričakujejo takojšen umik vseh spornih določb, ki predstavljajo tudi z ustavo prepovedano prisilno delo, v vsakem primeru pa takojšen dogovor glede realizacije sporazumov s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike in dogovor glede plačnega stebra.

"V nasprotnem primeru se bo glede na številne ogorčene odzive kolegov, ki jih prejemamo na Fides, kar spontano ponovilo leto 1996," opozarja sindikat. Takrat je stavka zdravnikov potekala približno tri tedne.

Odzvali so se tudi v Zdravniški zbornici Slovenije

Na dele predloga zakona, ki so danes zaokrožili v javnosti, so opozorili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so prav tako kritični do člena, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih.

Možnost izrekanja ukrepov po predlogu zakona namreč ni več vezana na kakšne zunanje in neobvladljive dogodke, ampak na običajno stanje v zdravstvu (pomanjkanje kapacitet), na katero prav zdravstveni delavci opozarjajo že vrsto leti, so poudarili.

Sporno tudi trajanje ukrepa

Po njihovem prepričanju je sporno tudi trajanje ukrepa, saj ga lahko vlada podaljšuje v nedogled, zdravnike, medicinske sestre in zdravstvene sodelavce pa lahko premešča po deloviščih v državi brez njihovega soglasja do 70 kilometrov daleč na podlagi pisnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dovoljena. Ob tem so opozorili, da je prisilno delo prepovedano z ustavo.

Na ministrstvu za zdravje so osnutek predloga v usklajevanje deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.