»Obrezal sem živo mejo in tako kot vedno ostanke zakuril na svojem vrtu. Imam pa 'prijaznega' soseda, ki je takoj poklical gasilce, nato še policiste, in potem še enkrat gasilce. Na koncu so mi oni pogasili tleči kup,« nam je povedal domačin z Goriškega, ki želi ostati anonimen. Pred dnevi ga je šokiralo, ko so se deset minut po začetku kurjenja na njegovo dvorišče pripeljali gasilci in policisti.
»Jaz nisem vedel, da se ne sme. Policista sta bila prijazna, rekla sta, da se ne sme kuriti, mi naročila, naj bom previden, in odšla. Jaz sem bil popolnoma presenečen in začuden. Pa saj ljudje tega sploh ne vedo! Ampak to ne bo pilo vode, vam rečem. Kaj bodo pa ljudje storili z vejami iz oljčnikov, sadovnjakov, živih mej …? Ljudje se bodo temu uprli,« je menil naš sogovornik, ki ga v kratkem čaka obrezovanje oljčnika.
»Ljudje se bodo uprli«
Če na Goriškem še ni bilo veliko takih, ki so novo realnost izkusili z obiskom policistov, jih je bilo v slovenski Istri že nekaj več. Trinajst prijav na inšpektorat za okolje so istrski policisti letos že poslali proti 13 lastnikom zemljišč, ki so tako kot desetletja do zdaj na svojih parcelah kurili veje, suho travo, plevel ... »Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, ki so tudi prekrškovni organ,« sporočajo s koprske policijske uprave.
In kdo je zakuhal spremembo, ki prepoveduje tisočletno navado ljudi? Težava tiči v lani sprejeti uredbi o odpadkih oziroma v klasifikaciji odpadkov v njej. Po novi uredbi odpadki niso samo plastični predmeti, umetne snovi, kovine, folija in kar je res pravih odpadkov, ampak tudi vsi ostanki iz kmetijskih dejavnosti, torej tudi plevel in krompirjevka na njivi, obrezane veje oljk in sadnega drevja, suhe veje dreves …
Po razlagi, ki so jo pred dnevi slišali udeleženci posveta na to temo, je kurjenje teh »odpadkov« v naravi dovoljeno le registriranim kmetom (ki živijo od kmetije) ali lastnikom zemljišč, ki imajo prijavljeno kmetijsko gospodarstvo (teh je največ), če pepel na koncu uporabijo za gnojenje kmetijskih površin. Če pa obrezane veje jablan, oljk ali trt na svoji parceli zakuri lastnik parcele, ki nima nobenega kmetijskega statusa, uradniki te veje razumejo kot klasičen odpadek. Ker lastnik pepela ne more uporabiti za kmetijsko dejavnost, pa čeprav z njim počne enako kot registrirani kmet.
Ministrstvo: Zažiganje dovoljeno za gnojenje
Kmetijsko ministrstvo razlago, kot jo je razumela večina udeležencev posveta, zanika. Na ministrstvu namreč trdijo, da se glede prepovedi kurjenja naravnih nenevarnih materialov ni spremenilo popolnoma nič. Po njihovi razlagi mora uporabnik kmetijskega zemljišča le to uporabljati kot dober gospodar, pepel iz sežiga takih odpadkov pa lahko uporabi za gnojenje. To naj bi veljalo tako za registrirane kot za »popoldanske« kmete.
»Na tej točki bomo morali vsi narediti miselni preskok, da kurjenje ostankov v naravi samo zato, da se jih znebimo, ni več v redu. Po trenutni zakonodaji je takšno kurjenje prepovedano,« pravi Jan Brodar iz koprske gasilske brigade, ki se je z drugimi primorskimi gasilci pred dnevi udeležil posveta. Brodar razume, da so spremembe posledica evropskih smernic, ki zaradi onesnaževanja odsvetujejo ali prepovedujejo kakršnokoli kurjenje v naravi, pravi pa, da je še veliko stvari nedorečenih. »V občinskih odlokih, denimo, je še vedno zapisano, da lahko lastnik zakuri na parceli, če svojo namero prej prijavi na regijski center ali pristojni gasilski enoti,« dodaja.
Odrezana veja odvisna od statusa lastnika
»Prišlo bo do absurdnih situacij, ko bo registriran kmet lahko kuril v naravi, lastnik sosednjega, lahko še večjega sadovnjaka, ki ni registriran, pa bo moral naročiti tovornjak, da mu bodo s kontejnerjem prišli po veje, odpeljali, on pa bo drago plačal. In če malo pomislimo, kdo bo bolj onesnaževal okolje?« se sprašuje poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev Simon Vendramin. Povedal je še, da so s posveta odšli s spoznanjem, da o tej zadevi zmedeno odločajo tri ministrstva, vsako po svoje.
»Gasilci nimamo druge možnosti, kot da to uredbo in te prepovedi spoštujemo. Na posvetu pa nas je kar nekaj izpostavilo, da je taka prepoved onkraj zdrave pameti. In se resnično bojimo, da bodo ljudje zdaj, ko bo tako kurjenje prepovedano, preprosto zakurili in odšli domov. Potem pa bo še več požarov in potem bo taka uredba povzročila ravno nasprotno,« pravi podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Marko Adamič.
Tovornjaki pa ne onesnažujejo?
Če so zaradi evropskih smernic pri nas že prepovedali vsakršno kurjenje, se sprašuje, kako pa Francozi opravičujejo preventivne gasilske požige velikih območij, na katerih se potem pase živina. »Ampak tam je država verjetno pristopila zraven in dovolila, da počnejo to, kar so počeli že desetletja,« pripominja Adamič.
Naši sogovorniki so izpostavili tudi dejstvo, da je ekološko bistveno bolj sprejemljivo zažiganje kmetijskih ostankov, kot pa da se ponje vozijo težki tovornjaki s kontejnerji ali da kmetje kupujejo drobilce na motorni pogon. Če sploh odmislimo strošek za lastnika vinograda, oljčnika ali sadovnjaka. »Taka uredba, kot velja zdaj, ni korak v pravo smer,« pravi Adamič. »Ljudi je treba najprej ozaveščati in potem počasi vpeljati spremembe. Danes ljudje o tem ne vedo nič in zato počnejo isto, kot so počeli njihovi predniki že stoletja.«
