Previdno s plazečo se gmoto

Geološki zavod o plazovih: Ne sanirajte jih sami

P.K./STA
7. 8. 2023, 11.48
Posodobljeno: 7. 8. 2023, 12.08
Deli članek:

Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije v navezi s civilno zaščito na terenu pregledujejo posamezna območja, kjer po poplavah grozijo zemeljski plazovi. "Pozivamo ljudi, naj se ne lotevajo sanacije nestrokovno," je dejal direktor zavoda Miloš Bavec. Koristno pa je varno čiščenje odtokov, da voda ne zaliva plazine, ter dvig folij, da se teren suši.

Svet24TV
Človekovi posegi so pomembni, pogosto zelo zmanjšajo stabilnost brežin, ampak na koncu plazove sprožajo vremenski pojavi, predvsem intenzivne padavine, je razložil strokovnjak.

Zaradi velike namočenosti tal je verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov še vedno navzoča. Geološki zavod je že izdal napotke, naj bodo prebivalci pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih, še posebej pa na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode.

Ključno pri plazovih je spremljati razmere. "Vreme je glavni dejavnik," je dejal Bavec. Prebivalcem je odsvetoval nestrokovno lotevanje sanacije zemeljskih plazov.

Facebook/Mestna občina Velenje
V zadnjih dneh se je sprožilo na desetine plazov.

"Manjka mehanizacije in strokovnjakov, zato trenutno pozivamo ljudi, naj se na varen način, če je to mogoče, ukvarjajo bolj s čiščenjem odtokov, naj nadzirajo, da voda ne zaliva plazin - predvsem torej varno in brez preveč pogumnih akcij," je dejal Bavec. Z nestrokovnim ravnanjem, npr. odkopavanjem opore spodaj, se lahko poveča nevarnost sprožitve, hkrati pa ogrozi tudi lastno varnost.

Plazove pri nas lahko pričakujemo

Če so plazine prekrite s folijo, je med ukrepi, ki lahko nekoliko prispevajo k izboljšanju razmer, odstranitev folije, da se v sončnem in suhem vremenu plazina lahko suši. "Velikanskega vpliva to nima, malo pa vendar prispeva k sušenju površine," je dejal.

Stanje se je načeloma že začelo umirjati, a nevarnost je zagotovo povečana še nekaj dni, natančne napovedi še niso mogoče, je pojasnil. "Nova plazenja so še možna, zemlja je namočena, tako da procesi še niso končani, verjetno pa se je največji del že pokazal," je dejal.

Damjana Nemeš
Če so plazine prekrite s folijo, jo ob sončnem vremenu odkrijmo, da se v sončnem in suhem vremenu plazina lahko suši.

Slovenija je plazenju po Bavčevih besedah izpostavljena toliko kot običajna alpska država, imamo mlad relief in plazove lahko pričakujemo. V Sloveniji so plazenju načeloma bolj izpostavljena območja osrednje Slovenije, polhograjski hribi tja do Alp, pa Zasavje, Haloze in Slovenske gorice.

O razlogih pa je povedal: "Človekovi posegi so pomembni, pogosto zelo zmanjšajo stabilnost brežin, ampak na koncu plazove sprožajo vremenski pojavi, predvsem intenzivne padavine. V veliko primerih pa do tega pride tudi zaradi spodjedanja opore, saj vodotoki povzročijo tako močno erozijo, da so plazovi nastali tudi tam, kjer so bili manj pričakovani."