V 38 državah članicah OECD, kar predstavlja 1,32 milijarde ljudi, je bilo v predkoronskem letu 2019 kar 232 milijonov prebivalcev starejših od 65 let, med njimi pa je bilo 62 milijonov starejših od 80 let. Zdravstvena oskrba je vse boljša in s tem je povezano podaljševanje življenjske dobe; ta trend je sicer nekaj motenj doživel v covidnem obdobju, a se ni veliko spremenilo, pomemben dejavnik staranja prebivalstva pa je tudi nižja stopnja rojstev.
Globalni trendi nakazujejo, da bo, po raziskavi Health at a glance, delež s sedanjih 17,3 odstotka do leta 2050 narasel na 26,7 odstotka, v petih državah (Italija, Portugalska, Grčija, Japonska in Koreja) pa se bo delež starejšihod 65 let povečal kar na tretjino celotnega prebivalstva države. Na drugi strani bo po napovedih v Izraelu, Mehiki, Avstraliji in Kolumbiji predstavljal manj kot 20 odstotkov, in sicer zaradi več rojstev in več priseljevanja.
Vse več bo tudi starejših od 80 let
Statistika opozarja na še eno podrobnost: ne le o 65-letnikih, zdaj je vse več govora tudi že o 80-letnikih, in sicer se bo delež teh do leta 2050 kar podvojil, s 4,6 na 9,8 odstotka prebivalstva. V osemnajstih državah članicah bo ta delež deset odstotkov, v petih državah (Portugalska, Grčija, Italija, Koreja in Japonska) pa še višji, 12,5 odstotka.
A hitro staranje ni le pojav v državah OECD, tudi Kitajska je na primer globoko v tem trendu. Delež starejših od 65 let se bo s sedanjih 11,5 odstotka do leta 2050 povečal na kar 26,1 odstotka, delež starejših od 80 let pa z 1,8 na 8,2 odstotka. Sicer se najhitreje stara prebivalstvo na Japonskem, tik za njim pa prebivalstvo v Koreji.
Slovenija naj bi imela leta 2100 le še 1.951.000 prebivalcev oziroma sedem odstotkov manj kot danes. Po predvidevanjih se bo leta 2100 v Slovenijo priselilo 5600 ljudi več, kot se jih bo iz nje odselilo. Pozitivna naj bi bila tudi stopnja rodnosti in leta 2100 naj bi dosegla vrednost 1,72, na drugi strani pa se bo podaljševala pričakovana življenjska doba; moški bi tako dočakali v povprečju 89, ženske pa 93 let.
Temu ustrezno se bo slovensko prebivalstvo staralo. Še leta 2022 so starejši od 65 let predstavljali okoli 20 odstotkov prebivalstva, leta 2100 pa naj bi bilo v tej starostni skupini več kot 32 odstotkov prebivalcev. Na drugi strani se bo v prihodnosti zmanjševal delež otrok, starih do 15 let. Po napovedih bo ta delež leta 2037 predstavljal 12,5 odstotka celotnega prebivalstva, leta 2100 pa se bo »popravil« na 13 odstotkov.
Pomanjkanje delavcev v oskrbi je težava že danes
Kaj hitro staranje prebivalstva dejansko pomeni za našo prihodnost? Ker je prebivalstvo vse starejše, se zmanjšuje število delovno sposobnih ljudi, ki bi poganjali celotno ekonomijo, še posebno pa bo primanjkovalo delavcev v oskrbi in medicini.
Starejši namreč potrebujejo več oskrbe, zato bo ravno zdravstveni sistem povzročil, da bomo morali v prihodnje delati dlje v starostna leta in bo potrebno vedno več kadra v oskrbnih in medicinskih vejah gospodarstva.
Med letoma 2015 in 2030 se bo število starejših v državah OECD, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo, povečalo za 100 milijonov. V ZDA se denimo že danes soočajo s kritičnim pomanjkanjem osebja v bolnišnicah in oskrbnih centrih, ta trend je vse bolj opazen tudi pri nas. V treh četrtinah držav OECD so zabeležili enake težave, rast števila starejših, ki potrebujejo oskrbo, namreč že presega rast števila novih delavcev v dolgotrajni oskrbi.
